Tiskane izdaje
Grosuplje – Na trasi gradbišča kanalizacije v Podgorici pri Šmarju - Sapu so arheologi že po nekaj dneh izkopavanj naleteli na bogato kulturnozgodovinsko dediščino, domnevno iz četrtega stoletja našega štetja oziroma pozne antike. Odkrili so devet grobov, dva skeleta, stekleni konični kozarec in dva bronasta kovanca ter oljno svetilko.
Zdaj so na vrsti antropologi
»Odkritja nas niso presenetila, saj je za območje Farovškega hriba znano, da so v podzemlju ostanki preteklosti,« je za Delo povedal arheolog Enej Filipidis iz istoimenskega podjetja iz Kočevja. Za odkrite grobove pravi, da vsi zagotovo niso iz istega časovnega obdobja, torej iz pozne antike, ker se nekateri med seboj prekrivajo. Človeški skelet, ki so ga odkrili najprej, zagotovo spada v četrto stoletje, ker so poleg njega odkrili tudi stekleni konični kozarec, ki je značilen za to obdobje. Osebek je bil pokopan v smeri sever–jug in je slabo ohranjen, saj ima uničene noge, roki sta polomljeni, manjka pa mu tudi nekaj reber. Katerega spola je in kako je umrl, bodo poskušali ugotovili antropologi na ljubljanski biotehniški fakulteti. Ti bodo poskušali kaj več izvedeti tudi o človeškemu skeletu, ki je bil v grob položen v smeri severovzhod–jugozahod in ki ima lobanjo obrnjeno na bok. Iz katerega obdobja je skelet in zakaj je lobanja obrnjena, Filipidis ni hotel ugibati.
Kdo je upodobljen na kovancu?
Zagotovo drži le, da grobovi niso iz istega obdobja. Obema skeletoma je skupno, da sta bila v različnih časovnih obdobjih v grob položena na hrbet. Čez pokopališče pa je bila sredi 18. stoletja speljana cesta, ki je zelo dobro vidna in ki je najverjetneje uničila gomile. Pomembna najdba je tudi kovanec, na katerega je najverjetneje vlita podoba rimskega imperatorja, na drugi strani pa sta podobi dveh vojakov s sulicama. Včeraj so arheologi našli še bronasti kovanec in oljenko, ki so jo Rimljani umrlim dajali v grob, da so si svetili v onstranstvu, pravi Filipidis.
V Paradišču niso naleteli na ostanke preteklosti
Ker gradnja kanalizacije Paradišče–Podgorica posega v območje arheološke dediščine, je moralo grosupeljsko komunalno podjetje pred začetkom investicije pridobiti kulturno-varstveno soglasje. Tega je Zavod za varstvo kulturne dediščine izdal, a pod pogojem, da se predhodno opravi delno sondiranje terena. V Paradišču ni bilo znamenj sledi daljne preteklost, medtem ko so na območju Podgorice pod kapelico na Farovškem hribu naleteli na odkritja, ki so pomembna za zgodovino teh krajev. Dela arheologov bodo po treh tednih stala približno 30.000 evrov. Glede na dosedanja odkritja, po besedah Filipidisa, najdbe nimajo nobene povezave z bližnjim in najpomembnejšim arheološkim železnodobnim najdiščem v državi na Magdalenski gori.
