Ferjanc: Koronarograf naj tokrat kupi država

Celje – Za koronarograf Splošne bolnišnice Celje (SBC) je v veliki humanitarni akciji pred dobrimi desetimi leti darovalo več kot 13.000 posameznikov, 700 pravnih oseb, društev in drugih ustanov. S koronarografijami rešijo 120 življenj na leto, opravijo jih vse več. Ker je aparat amortiziran, ima ministrstvo za zdravje zdaj priložnost za popravni izpit, da zagotovi denar za novega.

Ministrstvo za zdravje koronarografiji v Celju ni nasprotovalo, vendar je morala bolnišnica sama kupiti aparat. Gonilna sila humanitarne akcije, v kateri so zbrali okoli 764.000 evrov, je bila takratna predstojnica kardiološkega oddelka SBC Frančiška Škrabl Močnik. »Pred nakupom smo morali paciente vsak dan voziti v Ljubljano oziroma Maribor, vedno je moral biti zraven specializant, ki se ni prišel vozit, ampak učit. Poleg tega je bilo treba vse urediti po telefonu in toliko sem se naprosjačila, da sem rekla, da je bilo dosti,« se spominja Škrabl Močnikova.

Pred uporabo koronarografa je bila umrljivost zaradi infarkta 30-odstotna. V celjski regiji, kjer vsako leto okoli 500 ljudi doživi srčni infarkt, je tako v 70. letih zaradi tega umrlo približno 150 ljudi na leto. Kasneje so uporabljali zdravila za topljenje strdkov, ki so imela precej neželenih stranskih učinkov. Šele koronarograf v 90. letih je občutno povečal možnosti preživetja po srčnem infarktu, število smrtnih žrtev se je zmanjšalo pod pet odstotkov. Vodja laboratorija za invazivno srčno diagnostiko Andrej Lipovšek poudarja, da so z uvedbo koronarografij v diagnostiko in terapijo pacientov v celjski regiji rešili 120 ljudi na leto. Ob desetletnici uporabe koronarografa nocoj v Narodnem domu pripravljajo posebno slovesnost.

Dela vse več

Koronarograf, s katerim zdravnik lahko »vidi« srce in žile, z njim pa tudi širijo zoženja v koronarnih žilah, so v Celju prvič uporabili 1. aprila 2006. V prvem letu so opravili 621, v desetih letih pa skupaj kar 11.740 posegov. Samo letos jih imajo za sabo že 1400, do konca leta jih čaka še sto. To je še vedno premalo, opozarja predstojnik kardiološkega oddelka, asist. dr. Dragan Kovačić: »V Mariboru bi morali imeti 3000 posegov na leto, mi pa 2000. Vedno več je bolnikov, nekateri pridejo večkrat. Ko si mlad, greš k zdravniku enkrat na pet let, ko si starejši, greš petkrat v enem letu. Staranje bo zelo obremenilo zdravstveni sistem in danes moramo misliti na leto 2020.«

Čakalne dobe na koronarografijo v Celju so bile do leta 2012 en mesec, potem so občutno poskočile zaradi težav s koronarografijo v UKC Maribor. Letos so v projektu ministrstva za zdravje za skrajševanje čakalnih dob z dodatnim popoldanskim delom čakalno dobo z devetih mesecev skrajšali na tri mesece. Nakup koronarografa pred desetimi leti je bil tako več kot upravičen, poudarjajo v SBC. Direktor Marjan Ferjanc pa vendarle pričakuje, da bo to v prihodnje, koronarograf je že amortiziran, opravila država. Nov aparat bi javno bolnišnico stal dobrih 800.000 evrov, zasebni nakup, kot je povedal Kovačić, bi bil verjetno precej cenejši.

Kovačić je prepričan, da bi lahko čakalne dobe na področju kardiologije pomembno skrajšali, če bi imeli oddelek za kardiokirurgijo: »To se ne bo zgodilo jutri, ampak ob takšnem povečanju števila primerov, kot ga imamo, bi bilo smiselno imeti čim prej. Zakaj bi prestavljali pacienta v Maribor, kjer imajo že tako in tako velike težave z obsegom dela?«

Na ministrstvu pravijo, da bodo o morebitnem nakupu novega aparata odločali, ko jim boo to predlagala bolnišnica, uvedbe kardiokirurgije pa zdaj ne podpirajo.