Kljub zavedanju, da Slovenija vstopa v obdobje, ko se bo akutno pomanjkanje zdravnikov zaradi njihovega množičnega umika soglasij za delo čez polni delovni čas v pokazalo v okrnjenem zagotavljanju zdravstvenih storitev, se danes ni zgodilo nič.
Ljubljana - Kljub zavedanju, da po dnevu D za slovensko zdravstvo Slovenija vstopa v obdobje, ko se bo akutno pomanjkanje zdravnikov zaradi njihovega množičnega umika soglasij za delo čez polni delovni čas v kratkem boleče pokazalo v okrnjenem zagotavljanju zdravstvenih storitev (pa čeprav nenujnih), se včeraj ni zgodilo nič. Ves dan so se vrstila sestankovanja. Pogovor ministra za zdravje Dorjana Marušiča z vodstvenimi predstavniki (zobo)zdravniškega sindikata Fides je pripeljal le k dogovoru o sestavi delovnih skupin za iskanje rešitev iz nastale kolobocije.
Vodstvo Fidesa je na seji glavnega odbora, ki je sledila srečanju z ministrom, dobilo mandat za nadaljevanje pogovorov z Dorjanom Marušičem in za to, da v četrtek v delovni skupini predstavi poglede na možnosti, po katerih bi vlada zdravnikom vrnila, kar jim je vzela, je po približno treh urah razpravljanja povedal Konrad Kuštrin.
Kratkoročna rešitev
Pri tem je predsednik Fidesa zagotovil: »Ponudili bomo rešitev, ki bo izvedljiva. Kratkoročno.« Na vprašanje Dela, ali torej obstaja možnost, da bi preklicali preklicana zdravniška soglasja za nadurno delo že septembra, pa je Kuštrin odvrnil: »Ta možnost seveda obstaja. Toda če bo vlada ravnala tako kot doslej, ko ni naredila niti koraka v smeri rešitve, potem je ta možnost zelo majhna ali pa je ni.«
Minister za zdravje Dorjan Marušič od vlade ni dobil mandata za iskanje rešitve, s katero bi lahko preprečili zdravstveni »1. september«. Kljub temu pa upa, »da smo zdaj odprli dolgoročni dialog, s katerim bomo poskušali iskati rešitve za vzdržnost zdravstvenega sistema tudi v prihodnje«. Marušič je namreč prepričan, da je v prihodnjih štirih mesecih mogoče doseči bistven napredek v reorganizaciji zdravniške dežurne službe oziroma zdravstvenega sistema nasploh. Pogajalci pa bodo konkretne rešitve za aktualne probleme iskali na različnih ravneh. Glede na dogovor, ki bo po ministrovih besedah sprejet »v prihodnjih tednih ali mesecih«, je mogoče pričakovati zakonodajne spremembe, poseg v kolektivno pogodbo ali sprejetje za obe strani sprejemljivega podzakonskega akta.
Bo odgovornost prevzela vlada?
Toda kaj se bo dogajalo v tem času? Kaj bo z bolniki, ko jim bodo začeli sporočati, da načrtovane operacije do nadaljnjega še ne bo mogoče opraviti ali da bodo na preiskavo, na katero so čakali že mesece, morali čakati še naprej?
»Dobil sem trdna zagotovila, da 24-urno zdravstveno varstvo ne bo okrnjeno in moteno. Če se sklicujem na navedbe vodstev zdravstvenih zavodov: v prihodnjih tednih ali mesecih bi se čakalne dobe lahko podaljšale, vendar ne pri tistih programih, kjer bi to kakor koli vplivalo na zdravstveno stanje bolnikov,« pravi Marušič.
In kako je s prevzemanjem odgovornosti, če bi spremenjene delovne razmere povzročile zaplet ali tragedijo? »Če bi se to zgodilo, so postopki zelo jasni: sledil bi nadzor, ki bi verjetno odkril nekatere odklone, nato bi ugotavljali odgovornost, ki se lahko začne na vrhu, torej pri ministru, pri vladi, pri predsedniku vlade ali pri tistem, ki je slabo ali neučinkovito organiziral zdravstveno službo,« pojasnjuje minister.
Konrad Kuštrin pa glede zapletov pri zdravljenju pravi takole: »To odgovornost smo obesili in jo obešamo na ramena vlade, saj smo jo, ravno tako kot državni zbor, opozorili na to, kar se bo zgodilo. Toda preslišali so vsa opozorila. Vlada doslej ni pokazala prav nobene pripravljenosti za reševanje problematike. Nedvomno bo morala prevzeti tudi odgovornost za destabilizacijo zdravstvenega sistema!«
Zadnja včerajšnja opozorila napovedujejo, da bodo v kratkem v zdravstvenih zavodih, kjer ne upoštevajo izražene volje zdravnikov, ti začeli tudi opozorilno prekinjati delo.
Iz sredine tiskane izdaje Dela