Filmska umetniška gimnazija v Grossmannovem mestu

Strokovni svet ministrstva za izobraževanje je potrdil program umetniške gimnazije filmsko - gledališke usmeritve tudi za ljutomersko gimnazijo

Objavljeno
28. februar 2017 20.51
Jože Pojbič
Jože Pojbič

Ljutomer - Račun brez krčmarja, ko so na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru (GFML) sredi februarja na informativnih dnevih devetošolcem predstavljali tudi možnost vpisa v umetniško gimnazijo filmsko - gledališke usmeritve, čeprav tega programa še niso imeli potrjenega, se je medtem izšel dobro za gimnazijo. Strokovni svet šolskega ministrstva je pred kratkim potrdil program, kar je bil zadnji pogoj za njegovo uvedbo.

Ravnatelj GFML Zvonko Kustec je s takšnim izidom zelo zadovoljen, saj si je za pridobitev te usmeritve skupaj s kolektivom gimnazije prizadeval že kakšna tri leta. "Na informativnih dnevih je v anketah kar 59 devetošolcev izjavilo, da jih zanima vpis v naš oddelek umetniške gimnazije. To res še ne pomeni, da se jih bo toliko tudi vpisalo, ampak občutek je dober in če se jih bo vpisalo dvajset ali več, bomo zadovoljni." Sicer pa ima GFML za vpis v oddelek umetniške gimnazije odobrenih 28 vpisnih mest in več dijakov niti ne bi mogli sprejeti.

Za sedaj imajo na gimnaziji dovolj prostora in ustrezne opreme, tudi studijske in snemalne, da lahko začnejo s programom, ki v prvem letniku še ne bo tako izrazito strokoven, pravi ravnatelj Kustec. "Za strokovno pomoč, predavanja in vodenje delavnic pa se dogovarjamo z ljubljansko Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo in z mariborsko Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko oziroma njenim oddelkom za študij medijskih komunikacij." Učni program umetniškega oddelka bo seveda manj naravoslovno in bolj družboslovno ter umetniško usmerjen, vendar bo po zagotovilih ravnatelja še vedno dal dovolj znanja tudi iz naravoslovnih predmetov, da bodo dijaki lahko opravljali splošno maturo tudi iz takšnih predmetov, če bodo to želeli. Dijaki iz "tihega", poskusnega umetniškega oddelka, ki so se vpisali pred dvema letoma in so sicer opravljali normalen gimnazijski program, s filmom in gledališčem pa so se intenzivneje srečevali pri obveznih izbirnih vsebinah ter izbirnih predmetih, pa ne bodo imeli možnosti prestopiti v sedaj potrjen nov program, pravi Kustec.

Ker se je ideja o filmsko in gledališko usmerjenem umetniškem oddelku gimnazije porodila pred nekaj leti na Grossmannovem festivalu fantastičnega filma,  bo po besedah Zvonka Kusteca gimnazija še naprej sodelovala s festivalom in festival z gimnazijo. To je potrdil tudi programski direktor Grossmannovega festivala Tomaž Horvat. "Sodelovali smo že doslej, po potrditvi umetniškega oddelka pa se bo to sodelovanje gotovo še poglobilo," pravi. Dijaki umetniške gimnazije bodo pač vsako leto imeli priložnost videti nekaj desetin festivalskih filmov, v živo spoznati njihove ustvarjalce in se udeleževati delavnic, ki jih zadnja leta organizirajo v sklopu festivala. 

Pred tremi leti pa so organizatorji festivala, posvečenega prvemu slovenskemu filmarju Karolu Grossmannu, začeli razmišljati tudi o drugih stalnejših oblikah filmskega in umetniškega delovanja in izobraževanja v Ljutomeru, ki naj bi tako sčasoma postal filmsko mesto. Tako so že pripravili idejne zasnove projekta, s pomočjo katerega bi lahko Ljutomer kot zibelka slovenske filmografije postal tudi sodobno filmsko in umetniško središče. Nekakšno ljutomersko "hišo fantastičnega filma" naj bi uredili v sedaj prazni in propadajoči blagovnici na ljutomerskem Glavnem trgu, vendar so za sedaj to le pobožne želje ljutomerskih filmskih zagnancev. "Blagovnica, ki je v lasti Mercatorja, je za nas finančno prezahteven projekt in če v prihodnje ne najdemo možnosti evrospkega financiranja, ga ne bomo mogli uresničiti. Ustanavljamo pa art kino, ki bo v ljutomerskem domu kulture v sodselovanju s Slovensko kinoteko deloval vse leto, v sklopu njega pa bomo organizirali tudi delavnice in predavanja."