Financiranje dvojezičnih šol v Porabju še ni urejeno

Monošter - Včeraj je predsednik državnega zbora Janko Veber prvič obiskal porabske Slovence na Madžarskem. Pred njegovimi današnjimi pogovori v Budimpešti so mu Porabci včeraj za popotnico predstavili svoja prizadevanja za ohranitev slovenskega jezika in potožili zaradi še vedno neurejenega financiranja dveh dvojezičnih šol.

Slovenski jezik v Porabju na Madžarskem namreč počasi izginja in prav dve dvojezični osnovni šoli v Gornjem Seniku in Števanovcih sta njegovi najpomembnejši ohranjevalki. Vendar jima po letošnjih spremembah v madžarskem šolstvu grozi zaprtje, če odgovorni v Budimpešti ne bodo poskrbeli za njuno sistemsko dodatno financiranje.

Obe šoli, s katerima od lanskega leta upravlja Državna slovenska samouprava na Madžarskem, bi namreč bili financirani po šolskem in ne po manjšinskem zakonu in bi dobili zgolj denar za enega učitelja na trinajst učencev v razredu, medtem ko manjšinska zakonodaja dovoljuje oblikovanje šolskega razreda v manjšinskih šolah že z osmimi učenci.

Ker slovenskih učencev v teh obmejnih krajih ni dovolj za madžarski splošni normativ, bi torej šoli dobili bistveno manj denarja, kot ga potrebujejo za delo s skupno 120 učenci. Toda Budimpešta že obljublja, da bodo to zagato uredili, pravi predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš.

Janko Veber pa jim je zagotovil, da bo o tem danes v Budimpešti spregovoril s predsednikom Madžarske Janosem Aderjem, predsednikom parlamenta Laszlom Köverjem in predsednikom vlade Viktorjem Orbanom.

Sicer pa so včerajšnji gostitelji Janka Vebra seznanili tudi z delovanjem obeh krovnih organizacij Slovencev na Madžarskem, katerih financiranje je v zadnjem času nekoliko boljše, vendar se še vedno ne more primerjati s financiranjem madžarske manjšine v Sloveniji, ki šteje dvainpolkrat toliko pripadnikov kot slovenska v Porabju, dobi pa dvajsetkrat več denarja.

Ogledal si je tudi uredništvi slovenskega porabskega radia Monošter in tedenskega časopisa Porabje ter sadjarski izobraževalni center v Gornjem Seniku, ki je plod skupnega čezmejnega evropsko financiranega projekta Upkač. Ob koncu obiska je tudi sam povedal, da »obstajajo razlike pri izvajanju obveznosti« do manjšin v Sloveniji in na Madžarskem. »Nekaterih stvari ne bo mogoče izenačiti, lahko pa jih izboljšamo.«