Fištravec spet ne bo dočakal Cerarja

Maribor – Bo jutrišnji obisk vlade v Mariboru in Podravju vsaj majhen korak naprej ali pa gre za rutinsko predstavo za javnost? Morda je povedno že to, da bo jutranji delovni posvet vlade potekal v dvorani Slovenskega narodnega gledališča.

Kakšnih posebnih premikov ne gre pričakovati, kot kaže, pa se – vsaj uradno – predsednik vlade Miro Cerar in mariborski župan Andrej Fištravec sploh ne bosta srečala, kar pomeni, da se politika zavrnjenih ali ignoriranih obojestranskih vabil in hladnih odnosov nadaljuje. Iz kabineta mariborskega župana so včeraj sporočili, da bi si želeli, da bi vlada obiskala zgolj Maribor, vendar imajo očitno »drugačen koncept dela«.

V Mariboru si želijo začeti urejati vprašanja financiranja občin pa obširno problematiko na področju energetike ter gradnje športne in kulturne infrastrukture, kjer si Slovenija ni izpogajala možnosti za evropska sredstva. Tukaj so še koncesija za mariborsko letališče, prenos sedeža HSE v Maribor in sprejetje zakona, ki bo za zelene investicije omogočalo prodajo občinskega zemljišča v industrijskih conah po simboličnih cenah. »Od vlade ne pričakujemo finančnih subvencij, temveč zgolj pogoje, ki bodo Mariboru zagotovili samostojen razvoj«, poudarja Fištravec.

Glede na napovedani urnik bodo v ospredju obiski podjetij in institucij ter takšni in drugačni posveti, denimo Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva in zadružništva v Podravju ter Razvojni potenciali Podravja, kar pa otipljivih rezultatov, razen zaznavanja razmer, verjetno ne bo prineslo. Nedvomno bo pozornost namenjena tudi problematiki migrantov, saj je v načrtu obisk nastanitvenega centra na mejnem prehodu Šentilj, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc bo obiskala Univerzitetni klinični center, kjer se že dolgo ukvarjajo s problematiko pomanjkanja anesteziologov, drugi ministri so se odločili za ogled uspešnejših podjetij, medtem ko tistih, ki se spopadajo z največjimi težavami, na seznamu ni veliko.

Nizka dodana vrednost na zaposlenega

Gospodarstvo Maribora in Podravja v zadnjih dveh letih postopoma okreva. Vzrokov za evforijo ni, vendar je tukajšnje gospodarstvo po zelo klavrnih rezultatih in velikih izgubah leta 2014 po dolgem času poslovalo z dobičkom, ki ga je bilo za 185 milijonov evrov. Največ zaslug za to imajo veliki gospodarski sistemi bodisi v tuji (Henkel) bodisi v državni lasti (Elektro Maribor, Dravske elektrarne, Pošta Slovenije), k bolj solidnim rezultatom pa so veliko prispevali še Impol, Talum in Unior.

Manj razveseljivi so podatki o dodani vrednosti na zaposlenega, ki so še vedno okoli dvajset odstotkov manjši od slovenskega povprečja, prav tako imata Maribor in Podravje nizko stopnjo podjetnosti, saj pride na tisoč prebivalcev le 55 podjetij, kar je spet tretjino manj od povprečja v državi. Poročila o padanju števila brezposelnih v zadnjih letih so spodbudna, vendar sta Maribor s 17 odstotki in Podravje s 15,5 odstotka brezposelnih še vedno na vrhu po številu iskalcev zaposlitve.

Razmere bi bile še veliko slabše, če ne bi okoli deset tisoč ljudi iz mesta in regije našlo zaposlitve v sosednji Avstriji. Verjetno tudi ti pričakujejo odziv vlade, saj so v soboto v Mariboru ustanovili Sindikat delavcev migrantov Slovenije. Predsednik novega sindikata Dušan Cvetko je ob tem dejal, da gre za diskriminatorni in izkoriščevalski odnos vlade, ki poskuša z vedno novimi spremembami davčne zakonodaje od ljudi, ki so si zaradi stiske našli službo v tujini, iztisniti čim več davkov.