Ba. P.
Ljubljana - Poslanci in poslanke DZ so končali "zgodovinsko" razpravo predloga ustavne obtožbe proti predsedniku Danilu Türku, ki sta jo, zaradi po njihovem mnenju spornega odlikovanja Tomaža Ertla, vložili poslanski skupini SDS in SLS. Ti Türku zaradi odlikovanja človeka, ki je po njihovem mnenju sistematično kršil človekove pravice, očitata kršenje kar 34 členov ustave. Na glasovanju, ki je sledilo sedemurni razpravi, je bilo prisotnih 86 poslancev in poslank, 32 jih je glasovalo v prid ustavni obtožbi, 52 pa proti. Ker ni bila dosežena potrebna večina poslanskih glasov (46 za), ustavno sodišče, kot je bilo pričakovati, o domnevnih kršitvah predsednika Türka ne bo presojalo.
Tudi predsednik Türk je že nemalokrat svojo odločitev obrazložil in javno odgovoril na očitke, pri čemer je poudaril, da nekdanjega notranjega ministra ni odlikoval za njegovo življenjsko delo, saj je odlikovanje (srebrni red za zasluge) namenjeno točno določenemu dejanju - akciji Sever, ki je bila v mnogih pogledih odločilna pri osamosvajanju Slovenije. Na to je predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša že pred časom odvrnil, da je "tudi Hitler gradil avtoceste, pa ni nikomur padlo na pamet, da bi ga za to odlikoval".
Po obrazložitvi predsednika Türka je Janša povedal, da je od njega pričakoval »vsaj malo obžalovanja in opravičilo žrtvam Udbe, a ga je predsednik močno razočaral, saj tega ni storil«. Poslanci poslanske skupine SDS so svoje nestrinjanje in nespoštovanje predsednika izkazali tudi s tem, ko kot edini v dvorani ob njegovem prihodu niso vstali, prav tako ga ob koncu iz dvorane niso pospremili z aplavzom.
Janšo je presenetil tudi »aroganten nastop« predsednika Türka, saj kot je povedal Janša, ta »ni poslušal ne stališč vlagateljev obtožbe, ne stališč poslanskih skupin,« in dodal, da je Türk zgolj »prebral nekaj, kar še najbolj spominja na neko pridigo«.
"Če bi želel predsednik zaključiti to poglavje in doseči umik ustavne obtožbe," je povedal Janša, "bi moral umakniti sporno odlikovanje".
Na odlikovanje pa so se dan pred razpravo znova odzvali v inštitutu dr. Jožeta Pučnika, kjer se z vlagatelji obtožbe več kot strinjajo, saj naj bi, kot so zapisali v izjavi za javnost, "s tem dejanjem predsednik republike omalovaževal delo vseh tistih, ki so, v nasprotju s Tomažem Ertlom, verjeli v demokracijo, evropske vrednote, človekove pravice in samostojno slovensko državo".
Türk se je razprave udeležil iz spoštovanja do poslank in poslancev
Da bo dogajanje vroče tako pred kot v državnem zboru, se je napovedovalo že nekaj dni, saj smo pričakovali kar nekaj protestnikov, ki se z obtožbo strinjajo, a je bilo ob začetku razprave pred parlamentom mirno, pa tudi balkon nad sejno dvorano, od koder lahko državljani seje spremljajo, je ostal z nekaj več kot destimi poslušalci relativno prazen.
Kljub temu, da še včeraj nismo vedeli, ali se bo Türk razprave udeležil ali bo poslal le pisno mnenje, se je predsednik razprave vseeno udeležil in v uvodni obrazložitvi povedal, da se je "razprave udeležil zaradi spoštovanja do poslank in poslancev ter inštitucije državnega zbora" in takoj poudaril, da je "predlog za uvedbo postopka pravno neutemeljen, moralno nesprejemljiv in politično škodljiv", zato je pozval vlagatelje predloga naj tega takoj umaknejo, če se to ne bo zgodilo, pa "računa na poslanke in poslance, da bodo predlog zavrnili". Türk je k temu še dodal, da se danes v državni zbor "ni prišel branit, ampak povedat resnico".
Türk je še povedal, da »živimo v času, ko je politična atmosfera pregreta, ko je preveč obtožb in kazanja s prstom vse povprek«, predlog ustavne obtožbe pa je po njegovem mnenju »eden od vrhuncev teh obtoževanj«. Spomnil je še, da je tokratna obtožba že četrta v zgodovini samostojne Slovenije, »štiri obtožbe v 20 letih pa Slovenijo delajo unikatno, a vse prej kot v pozitivnem smislu«.
Rezultati včerajšnjega glasovanja
Na očitek, da vlagatelji obtožbe predsednika obtožujejo kar vsepovprek, pa je poslanec PS SDS Branko Grims odgovoril, da ni tako, saj naj bi Tomaž Ertl s tem, ko je maja 1990 ukazal razorožitev takratne Teritorialne obrambe, organiziral številne napade ter se izognil primopredaji poslov grobo kršil kazenski zakonik in bi "moral biti obtožen vsaj terorizma, veleizdaje in grobega kršenja človekovih pravic". A, kot je pred njim že povedal strankarski kolega Janša, ne le, da Ertl zaradi tega ni bil nikoli obsojen, dobil je celo državno odlikovanje. In to je po mnenju vlagateljev več kot zadosten razlog za ustavno obtožbo predsednika Türka.
Izjavi predsednika Türka in prvaka SDS Janeza Janše si oglejte v videoprispevku