Vlada je popoldne po dobrih treh urah razprave prekinila obravnavo drugega rebalansa proračuna. Izkazalo se je namreč, da so proračunski prihodki kar 900 milijonov manjši, kot je vlada načrtovala prvotno.

Ljubljana - Vlada je popoldne po dobrih treh urah razprave prekinila obravnavo drugega rebalansa proračuna. Izkazalo se je namreč, da so proračunski prihodki kar 900 milijonov manjši, kot je vlada načrtovala prvotno. Ker pa kot cilj ostaja proračunski primanjkljaj okoli petih odstotkov, želi vlada »na podlagi izjemno ostrega principa varčevanja preveriti, koliko je prostora za dodatne investicije in s tem spodbude gospodarstvu«, je dejal premier Borut Pahor na tiskovni konferenci po seji vlade.

Ravnotežje med varčevanjem in investiranjem bo zato poskušal najti v soglasju s socialnimi partnerji; predlagani rebalans bo torej pred sprejetjem v vladi poslal v presojo ekonomsko-socialnemu svetu. Stvar taktike je, kdaj začeti z varčevalnim paketom; predvidoma bo parlament obravnaval rebalans na junijski seji.

Pred sejo se je premier posvetoval z direktorjem vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj in pri njem preveril, ali predpostavke za izdelavo rebalansa (po aprila spremenjeni napovedi Umarja se bo letos BDP v Sloveniji zmanjšal za štiri odstotke) še držijo. Pritrditev Boštjana Vasleta je vnesla nekaj optimizma, saj kaže, da se krčenje gospodarske rasti vendarle umirja.

Minister za finance Franc Križanič in državna sekretarka Helena Kamnar sicer nista razgrnila strukture rebalansa, ampak sta ga predstavila le okvirno. Kot je dejal Križanič, želi vlada čim prej izravnati primanjkljaj in po možnosti še letos izravnati dolg. Sicer pa ni težava v likvidnosti, ampak, kako še zdržati s čim manjšim dolgom, da bo laže odplačevati obresti.

Kolikšen bo primanjkljaj

Vladnim govorcem so šle številke bolj težko z jezika, a so proračunski primanjkljaj zakoličili pri 4,9 odstotka (tak je bliže v izhodiščih za drugi rebalans), javnofinančni primanjkljaj (skupaj z onim iz obeh javnih blagajn) pa naj bi se gibal med petimi in šestimi odstotki BDP. Pri tem je vlada izhajala iz 7,9 milijarde evrov proračunskih prihodkov, medtem ko jih je ob prvem rebalansu, zasnovanem še na 0,6-odstotni gospodarski rasti, pričakovala 8,8 milijarde evrov. Odhodki naj ne bi presegli 9,7 milijarde evrov.

Kakor je dejala Helena Kamnar, vlada ne načrtuje le manjših proračunskih prihodkov, ampak tudi manjše prihodke v obe javni blagajni. Vlada za to krivi slabost davčne reforme iz leta 2007, ki je bila naravnana na visoko gospodarsko rast, s krčenjem te rasti pa so se močno znižali glede na stanje v gospodarstvu zelo elastični viri.

Izpada proračunskih prihodkov naj bi bilo tako za okoli 900 milijonov evrov. Od tega je predvidenega izpada DDV za 400 milijonov evrov, izpada davka na dobiček 300 milijonov, izpada dohodnine pa 100 milijonov. Poleg tega bo treba pokriti izpad izvirnih prihodkov v pokojninsko blagajno zaradi zmanjšanja zaposlenosti in s tem zmanjšanja prispevnih osnov. Zato bo šlo iz proračuna nadaljnjih »krepko več kot 100 milijonov evrov«, povečal pa se bo tudi primanjkljaj v zdravstveni blagajni. Problemi na prihodkovni strani zahtevajo iskanje novega ravnotežja ob večjem proračunskem primanjkljaju, ki ga je vlada že napovedala.

Brez posegov v zakonske pravice

Manjkajoče vsote ne bo mogoče pokriti z zmanjšanjem odhodkov, saj je veliko odhodkov določenih z zakoni. V zakonske pravice pa, tako Kamnarjeva, vlada ne namerava posegati. Tudi zato, ker bi bilo sredi leta to tehnično pravzaprav neizvedljivo. Krčenje na odhodkovni strani se torej osredotoča na zmanjševanje stroškov blaga in storitev (z ukrepi, ki so bili že posebej predstavljeni) in pri investicijskih vlaganjih. Tako bodo izvajali predvsem investicije, ki se bodo letos tudi končale, in tiste, ki se financirajo iz evropskega proračuna. Na tej točki čaka vlado po besedah Kamnarjeve še domača naloga.

Da bi povečalo proračunske prihodke, pa ministrstvo snuje nekatere nove davke (davek na nepremičnine bi lahko začel veljati leta 2011), spremenili pa naj bi tudi zakon o dohodnini (uvedli naj bi nov 50-odstotni razred).

Iz torkove tiskane izdaje Dela