Ljubljana - Sindikalni pritiski, ki so včeraj dosegli vrhunec v simboličnem protestu pred vladno palačo, so, kot kaže, dosegli svoj namen. Predsednik vlade Borut Pahor je predstavnikom sedmih sindikalnih central obljubil, da bo vlada že prihodnji teden predlagala nova zakona o minimalni plači in dohodnini, še januarja pa bi ju lahko obravnaval tudi parlament. Zakonski popravki bodo - z izjemami - omogočili takojšnje povišanje s sedanjih 460 evrov neto na 562, kolikor zahtevajo sindikati. Ministru za delo Ivanu Svetliku pa je pozneje na seji vlade vendarle uspelo uveljaviti predlog, da bo vlada, če ne bo dogovora s socialnimi partnerji, aprila sama izboljšala varnost in prožnost zaposlovanja.
Cilj vlade je kljub višji minimalni plači doseči večjo konkurenčnost gospodarstva. Ta je zdaj v primerjavi z lani nižja. Nastalo neravnotežje med konkurenčnostjo in socialno vzdržnostjo bo vlada poskušala popraviti, tega cilja pa povišanje minimalne plače ne ogroža, je po seji pojasnil Pahor. »Prepričani smo, da smo se odločili najbolje. Poskrbeli bomo, da bo gospodarstvo tako ali drugače dovolj razbremenjeno,« je dejal.
Poleg razbremenitve gospodarstva bi vlada rada vsaj za pol odstotne točke zmanjšala proračunski primanjkljaj. Za to bodo potrebni drugi ukrepi, tudi v javnem sektorju, je napovedal Pahor, več o tem pa ni hotel povedati.
Pahorjevo politično tveganje
Predsednik največje sindikalne centrale, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Dušan Semolič, je bil zadovoljen, ker so »besede, ki smo jih slišali, tisto, o čemer smo upali in kar smo od vlade tudi pričakovali«. Zdaj je - skupaj s predstavniki drugih sindikatov - pripravljen na dialog o spremembah delovnopravne zakonodaje, s katerimi bi delodajalci med drugim radi omejili višino odpravnine in pravico do nje, uvedli nižja bolniška nadomestila (70 odstotkov osnovne plače), krajše roke (s 30 na 20 dni) in odpravili dodatek na delovno dobo.
»Čaka nas dialog, prepir, iskanje boljših rešitev na drugih področjih, a na to smo sindikati zdaj pripravljeni,« je zagotovil Semolič. Za sindikate je namreč še posebno pomembno, da minimalne plače ne obravnavajo paketno, ker bi to pomenilo »zavlačevanje in izsiljevanje delodajalcev v škodo slovenskega delavstva«.
V ločeno reševanje problematike minimalne plače od drugih nerešenih vprašanj socialnega sporazuma je, zaradi nujnosti ukrepa, privolil tudi Pahor - čeprav je vlada do še pred kratkim z delodajalci vztrajala pri »paketu«. S tem je, kakor je dejal, »pripravljen sprejeti politično tveganje«, hkrati pa pričakuje, da ga sindikati ne bodo pustili na cedilu, ko se bodo pogajali o drugih spremembah.
Varovalka socialnega dialoga
Ključno sporočilo, ki ga je po seji vlade prinesel minister Ivan Svetlik, je, da je vlada sicer dala soglasje za minimalno plačo, a je odločila, da je treba pospešiti tudi pripravo delovne zakonodaje (zakona o delovnih razmerjih in zavarovanja za primer brezposelnosti).
»Izposloval« je tudi varovalko, če bi socialni dialog odpovedal: če dogovora o socialnem sporazumu (predvsem o bolj fleksibilnem trgu dela in višjih nadomestilih za brezposelne) ne bo, bo vlada aprila sama pripravila spremembe za prožnejši trg dela in višja nadomestila za brezposelne.
Država bo s spremembo dohodninske zakonodaje prevzela tudi del finančnega bremena pri minimalni plači. S posebno davčno olajšavo naj bi omogočila povišanje na 510 evrov neto, proračunski primanjkljaj pa bo po ministrovih besedah zaradi tega malo več kot 30 milijonov.
Iz današnje tiskane izdaje Dela