Protesta proti prestavitvi Aljaževega stolpa v muzej, ki ga je na Triglavu pripravila civilna iniciativa Prijatelji Triglava, se je udeležilo približno sto ljudi. Na 2864 metrih nadmorske višine pa se je zbralo tudi še enkrat toliko obiskovalcev.
Mojstrana - Na protestu proti prestavitvi Aljaževega stolpa v muzej, ki ga je na Triglavu pripravila civilna iniciativa Prijatelji Triglava, je bilo prisotnih "preko sto ljudi, ki so prišli s tem namenom, in še vsaj toliko rednih obiskovalcev", je dejal predstavnik iniciative Igor Zlodej in dodal, da so se vsi "lahko prepričali, da je Aljažev stolp v dobrem stanju, da ni tako slab, kot se govori".
Protestniki so na 2864 metrih nadmorske višine izrazili svoje nasprotovanje prestavitvi stolpa, ki je "simbol slovenstva", v Slovenski planinski muzej, kar je predlagala Planinska zveza Slovenije (PZS).
Na vprašanje, ali bo protest zalegel in bo spomenik ostal na vrhu najvišje slovenske gore, je Zlodej odgovoril: "Če so kolikor toliko razumni ljudje v PZS in v gradbenem odboru za planinski muzej, potem bodo morali ugotoviti, da Alježev stolp sodi edino na Triglav in nikamor drugam."
"Ne morejo se igrati s temi stvarmi, to je tako, kot da bi se igral s čustvi Slovencev," meni predstavnik civilne iniciative Prijatelji Triglava.
Pobudo, da bi stolp, če bi se izkazala potreba po tem, prestavili v muzej, je pred časom podala PZS. V PZS namreč menijo, da je spomenik načel zob časa in da bi ga bilo zato smiselno umakniti, namesto njega pa postaviti njegovo repliko.
Stolp na Triglavu je leta 1895, potem, ko je za pet goldinarjev poprej kupil vrh Triglava in Kredarico, postavil takratni župnik na Dovjem Jakob Aljaž. Stolp je imel štiri manjša okna, visok je bil 1,90 metrov, v premeru pa je meril 1,25 metra. Narejen je iz debele pocinkane pločevine, prvega pa je izdelal Anton Belec. Postavljen je na betonske temelje in ozemljen s strelovodom.
9. septembra 1999 je bil z odlokom države razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, v odloku pa je zapisano: "Aljažev stolp je simbol, ki označuje najvišjo točko slovenskega ozemlja, vrh 2864 metrov visokega Triglava. Valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu je bila postavljena kot mejnik, ki je označil slovensko lastnino vrha slovenske gore. Celota je izjemen krajinski motiv, nenadomestljiv simbol Slovenije."