Tiskane izdaje
Portret Franca Kanglerja je bil objavljen 21. 2. 2009 v Sobotni prilogi.
Kot da aktualna vlada ne bi imela dovolj skrbi z gospodarsko krizo in mejo s Hrvaško, se ji je pred tedni odprla še ena fronta, in to doma, na »divjemu vzhodu«, Štajerskem.
Na mizo je namreč prišel račun za plačilo treh milijonov evrov organizacijskih pravic za zimsko univerzijado leta 2013 v Mariboru. Ko vlada ni plačala, je počilo.
Mariborski župan Franc Kangler se je s projektom, ki ga je podedoval od predhodnika Borisa Soviča in ga povsem vzel za svojega, znašel na čistini. Prejšnja vlada mu je velikodušno prižgala zeleno luč, slovensko kandidaturo so potrdili tudi poslanci.
Potem pa se je do časa, ko je bilo treba poravnati precej zasoljeno pristojbino za izvedbo tekmovanja, vlada zamenjala, sedanja pa je, preden je segla v denarnico, začela postavljati zoprna vprašanja: Koliko bo vse skupaj stalo? Ali je res nujno zgraditi vse načrtovane športne objekte, hotele, apartmajska naselja, ceste, in to za astronomskih 200 milijonov evrov? Kje bomo dobili denar?
Franc Kangler je začel postajati slabe volje.
»Odstopili ne bomo niti za milimeter,« je razlagal novinarjem še pred dvema tednoma. In to precej na glas. Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič se ni pustil.
»Vlada ne bo dajala bianko menice v svojem imenu ali imenu države nekomu, da počne, karkoli si zaželi,« je povedal po odločitvi vlade, da tik pred iztekom roka ne plača pristojbine.
To pa je mariborskega župana, šerifa, kot mu nekateri rečejo zaradi svojevrstnega načina govora in vedenja, vrglo v zrak. Prepričan je, da ne gre za denar, ampak za posledico večnega rivalstva med Ljubljano in Mariborom. To ni le mariborski, ampak vseslovenski projekt, tako rekoč nacionalnega pomena, je pribil.
A ko malo pobrskamo po podrobnostih, se pokaže, da gre vsaj toliko kot za nacionalni interes za čisto konkretne interese številnih, ki si pri gradnji objektov za univerzijado obetajo dober zaslužek, pa onih, ki bi radi pod krinko univerzijade ujeli kakšno bližnjico pri spremembi prostorskih načrtov, in še koga.
Najbolj nazoren je primer gradbenega podjetja MTB, ki, odkar je župan Kangler, z mariborsko občino presenetljivo veliko posluje. Gre takole: podjetje tako leta 2007 za velik denar, 11,8 milijona evrov, pod Pohorjem kupi zemljišča, na katerih po prostorskem načrtu ni dovoljeno graditi ničesar drugega kot javna športna igrišča. Za tako zemljišče je 280 evrov za kvadratni meter bistveno previsoka cena.
Sploh ker je MTB kupil parcelo na lizing. Kakorkoli, že čez dva meseca župan začne postopek spremembe prostorskega načrta in spremeni namembnost zemljišča, na katerem se zdaj lahko gradi tudi turistično naselje - MTB tam načrtuje naselje Pohorske livade, kamor naj bi namestili športnike. Skozi to prizmo je lažje razumeti županovo nervozo, ki je ne gre razlagati le z njegovim temperamentom in ambicijami za razvoj mesta.
Za Kanglerjem je sicer pestra karierna pot od dijaka srednje kadetske šole v Tacnu in policista, kriminalista po opravljeni diplomi iz prava, tajnika občine Duplek, izvolitve za poslanca leta 1996, 2000 in 2004 do župana Maribora, ko je v drugem krogu premagal direktorja mariborske bolnišnice Gregorja Pivca (SDS).
Če so Mariborčani prišleka (včasih poimenovanega kar miličnik) iz Dupleka (kraja, šaljivo znanega po slavni dupleški mornarici) sprejeli z naklonjenostjo, je sedaj nezadovoljstva vse več. Številne lokalpatriote je zmotilo nastavljanje nekdanjih Kanglerjevih sokrajanov iz Dupleka na odgovorna mesta v mestni upravi in javnih podjetjih - iz Dupleka je tudi direktorica mestne uprave Milica Simonič Steiner.
Službo je Kangler urejal tudi kakšnemu prijatelju ali sorodniku. Za direktorja zdravstvenega doma Adolfa Drolca je želel pripeljati svojega prijatelja, podjetnika Ivan Hajnška, potem ko mu ni zagotovil mesta v upravi NKBM. Direktor zdravstvenega doma Jernej Završnik, ki ga je Kangler želel spraviti s položaja, je novinarjem povedal, kakšen je razlog za to: »Župan Kangler mi je dal vedeti, da pričakuje, da bom teto njegove žene imenoval za vodjo nabavne službe v zdravstvenem domu.«
Ker ga ni ubogal, je izgubil Kanglerjevo podporo. Veliko pove tudi imenovanje direktorja mestnega urada za šport Gregorja Žmaka, diplomanta kmetijske fakultete z naslovom diplome Analiza razvojnih možnosti kmetijstva v občini Duplek.
Verjetno bo glasnemu županu uspelo prepričati kakšnega lokalpatriota, da so za propad njegovih velikopoteznih načrtov krivi zlobni Ljubljančani, ki Štajercem ne privoščijo uspeha.
A vsakemu je najbrž jasno, da se tako velikih zalogajev - kot so univerzijada, slovenska prestolnica kulture, logistični center Oreh, če naštejemo samo nekatere Kanglerjeve projekte, ki jim grozi, da bodo grdo »nasedli« - ne da izpeljati le z domačijskimi prijemi, populistično retoriko in udarjanjem po mizi.
