SDS še naprej ostaja najmočnejša stranka s 16,4 odstotka preferenc, vendar se ji je SD močno približala na 15,8 odstotka, medtem ko so ostale stranke daleč zadaj, kaže zadnja javnomnenjska anketa novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije.
Ti. Kr./STA
Ljubljana - Za največjima strankama je opazen zlasti padec podpore SNS, ki bi jo, če bi bile volitve naslednjo nedeljo, volila le dva odstotka anketirancev. Sicer pa SDS in SD sledijo LDS (3,5 odstotka), Zares (tri odstotke), Desus (2,2), že omenjena SNS, SLS (1,8) in NSi (1,3 odstotka).
Po besedah sociologa Mateja Makaroviča je pri anketirancih precej očiten občutek splošne razočaranosti. Tako je neopredeljenih 21 odstotkov, 24,3 odstotka pa jih ne bo volilo nobene stranke.
Podpora vladi je le 32-odstotna, medtem ko vlade ne podpira 59 odstotkov sodelujočih.
V anketi javnega mnenja so spraševali tudi o drugih aktualnih temah. V sporu med pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem in generalno državno tožilko Barbaro Brezigar četrtina meni, da bi morali zamenjati oba, 19 odstotkov bi zamenjalo le Zalarja, po 16 odstotkov pa je za to, da se zamenja Brezigarjevo oz. da se ne zamenja nobenega.
Odločitev policije, da ustavi preiskavo v aferi Baričevič, za kar 66 odstotkov vprašanih ni upravičena, nasprotnega mnenja pa je 19 odstotkov.
V sklopu ankete so spraševali tudi o verjetnosti udeležbe na morebitnem naknadnem referendumu o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško. Kot opozarja Makarovič, je iz preteklih izkušenj pokazatelj dokaj zanesljive udeležbe le odgovor, da se bodo vprašani referenduma najverjetneje udeležili. Takih odgovorov je bilo 37,3 odstotka. Med tistimi, ki so napovedali zelo verjetno udeležbo, pa je podpornikov sporazuma več kot nasprotnikov (v razmerju 44 - 35 odstotkov).
V anketi so zaznavali tudi zadovoljstvo ljudi s svojim standardom. To je kljub krizi na povprečni ravni, medtem ko je večina vprašanih samo sebe uvrstila v nižji srednji razred. Večina meni, da sami živijo slabše kot pred štirimi leti, preko 70 odstotkov pa je mnenja, da se na splošno živi slabše. Prav tako so črnoglede tudi ocene, kako bodo vprašani živeli v prihodnosti.
Iz vprašanja, na katerega so odgovarjali samo zaposleni, pa izhaja, da se dobra četrtina boji, da utegne v naslednjih mesecih izgubiti službo.
Telefonska anketa je potekala med 29. marcem in 1. aprilom na vzorcu 909 odraslih oseb.