Galebu vrnili jambor, zdaj čaka še na obeležje

Piran – Edini plavajoči muzejski eksponat, lesena jadrnica Galeb baletnikov Pie in Pina Mlakarja, je spet vsaj toliko urejen, da jim v muzeju zaradi njega ni treba zardevati pred javnostjo. Po desetdnevnih vzdrževalnih delih v Marini Portorož so ga konec tedna spet privezali na običajno mesto pred vhodom v Pomorski muzej Piran. Na muzejsko noč, 18. junija, mu bodo postavili še obeležje.

Pred dobrim mesecem smo v Delu poročali, v kako klavrnem stanju je znamenita desetmetrska jadrnica, ki sta jo leta 1994 legendarna baletnika Pia in Pino Mlakar podarila pomorskemu muzeju. Še najhuje je bilo, da je bila že od leta 2010 brez jambora in da sploh ni bila več v plovnem stanju. Muzej pa je zadnja leta vanjo vse manj vlagal. »Opravili smo vzdrževalna dela, jo v celoti prebrusili, pokitali in prebarvali trup ter petkrat polakirali palubo. Medeninasto konico na premcu bodo še postavili na kljun, na jambor bodo pripeli še prečni del – bum. Opraviti je treba še nekaj drugih podrobnosti. Trije ljubitelji lesenih bark (Dejan Paliska, Evelino Fatorič in jaz) smo prostovoljno opravili za 150 ur dela,« je povedal Boris Cepuder iz Društva ljubiteljev lesenih bark Bracera, kjer so ključno prispevali k ureditvi zanemarjene jadrnice.

Tabla z vsem o jadrnici

Direktor muzeja Franco Juri je povedal, da je tudi Marina Portorož podarila dvig, spust in infrastrukturo za vzdrževalna dela. »Tako so nas stala samo nekaj tisoč evrov. Natančnega zneska še ne vemo, ker nas nekaj stroškov še čaka. Jadrnica bo v celoti nared do 18. junija, ko bomo na stavbo muzeja, natančno nasproti priveza Galeba, postavili informacijski pano. Na 1,8 metra visoki in 1,35 metra široki tabli bodo v treh jezikih zapisani osnovni podatki o jadrnici, o tem, da je bila last dveh baletnikov. Zapisan bo Mlakarjev citat, ki največ pove o Galebu, na ogled bodo tri fotografije, ki ponazarjajo plovbo Galeba, baletnika med plesom in znameniti Mlakarjev poljub ob predaji jadrnice muzeju. S tem bo Galeb dokončno označen kot muzejski predmet,« je povedal Franco Juri in dodal, da bodo na muzejsko noč v muzeju razstavili dva velika lesena reliefa – zemljevida jadranske obale iz notranjosti Galeba, ter predvajali film o baletnikih.

Boris Cepuder pa je muzeju svetoval, da bi morali po 20 letih od temeljite prenove na jadrnici spet opraviti »generalno«. Zamenjati bi morali 40 reber na kuterju, nekaj lesenih oplat ... »Za temeljito prenovo, ki je po tako dolgem obdobju seveda nujna, bi morala dva delavca delati več mesecev, stala pa bi več kot 50.000 evrov,« je ocenil Franco Juri.

Direktor muzeja se zavzema, da bi bila jadrnica še naprej v plovnem stanju in bi jo občasno opremili z jadri. Morali pa bodo kupiti tudi motor, da bi sploh lahko zaplula iz pristanišča. Lepo vzdrževana lesenjača, ki ima eno lepših pomorskih zgodb in sporočil, bi morala biti v ponos muzeju in državi, katere politiki radi ponavljajo, da je pomorsko naravnana.