Tiskane izdaje
Prenovljeni kodeks medicinske deontologije, s katerim naj bi etična načela zdravniškega poslanstva sinhronizirali z razmerami in razmerji v družbi, je pripravljen. Prinaša kar nekaj pomembnih sprememb, ki so zelo povedne, tako za bolnike kot za politiko.
»V starem kodeksu je bilo, resnici na ljubo, veliko leporečenja. V novem so stvari – pa naj gre za oglaševanje zdravniškega dela, za dopolnilne metode zdravljenja, za zdravnikovo odgovornost v procesu zdravljenja ali za razmejitve v timskem delu – precej bolj natančne. S spremembami, ki jih je pravzaprav malo, so pa pomembne, želimo etična načela zdravniškega poslanstva prilagoditi sedanjemu času,« pravi predsednik zdravniške zbornice prim. Andrej Možina.
Profesionalne dileme
Profesionalna avtonomija zdravnikov je pri nas po prepričanju Možine še v povojih, »poleg tega je izpostavljena nenehnim preizkušnjam, v katere jo pehata kolektivizem in etatistično zdravstvo. V takem okolju profesionalna kritičnost zdravnikov do ponavljajočih se odklonov v zdravstvu, žal, ni usmerjena v samoumevno zaščito bolnika. Zdravniki smo tisti, ki najhitreje lahko prepoznamo in preprečimo slabo prakso. Po drugi strani pa podatki kažejo, da smo zdravniki do slabih praks preprosto preveč prizanesljivi, kajti take prijave – ne v medijih, ampak pred strokovnimi forumi – so zelo redke. Ta praksa se mora spremeniti – in pri tem ne gre za čislanje ovaduštva, ampak za promocijo profesionalne skrbnosti in sledenje etičnim vrednotam zdravniškega kodeksa.«
Kaj pa afere v zdravstvu?
Te po mnenju Možine "niso enoznačne in nekaterih preprosto ni mogoče preprečiti, kot tudi ne bolj ali manj usodnih napak, ki se bodo vedno pojavljale. Nekatere afere se kuhajo leta in leta, druge pridejo kot strela z jasnega, pri večini pa je, o tem sem vse bolj prepričan, v ospredju pomanjkanje zavedanja o pomembnosti Hipokratovega sporočila, 'da s svojimi ravnanji nikoli ne bomo prizadeli ugleda stanu'. Če bi se tega tako preprostega sporočila zdravniki zavedali v večji meri in mislili tudi v dobro ceha kot celote, bi se marsikateri aferi lahko izognili. Žal pa je zavedanje o nujnosti obstoja cehovske organizacije med zdravniki še vedno v povojih, morda celo v krizi.«
Pomanjkanje finančnih sredstev in vse daljše čakalne dobe ustvarjajo idealne razmere za nove afere v zdravstvu. Foto: Shutterstock
Pozabljeni pacienti
Prepričanje vodstev vseh zdravniških organizacij, da želi politika zdravniški stan oslabiti, tudi z ukinitvijo samoregulacije tega poklica, in poslabšati odnose med zdravniki in bolniki, korenini tudi v aktualnem dogajanju.
Koordinacija zdravniških organizacij je v teh dneh na ministrstvo za zdravje poslala še eno protestno noto. V njej so zdravniki podrobno obrazložili skupno, povsem odklonilno stališče do novele zakona o zdravstveni dejavnosti.
»Namesto poslovnih interesov javnih zdravstvenih zavodov bi ministrstvo za zdravje moralo zaščititi interes bolnikov in jim zagotoviti dostop do hitre, kakovostne in tudi cenovno dostopne zdravstvene obravnave. Za to pa potrebujemo celovito reformo javne zdravstvene službe. To je edini cilj zakona, ki ga zdravniška stroka lahko zagovarja,« pravi predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina, ki se je z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc v ponedeljek pogovarjal o problematiki, pri kateri zdravstvena politika do zdaj ni bila pripravljena prisluhniti glasu zdravništva.
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti predvideva ukinitev celotnih segmentov zasebne zdravstvene dejavnosti, tudi postopno ukinitev koncesionarjev. V predlagani rešitvi po prepričanju zdravniških združenj ni niti sledi o zaščiti interesa bolnikov do hitre in kakovostne zdravstvene obravnave.
»Koncesionarjem tako zdaj grozi postopna ukinitev – kljub dobremu odzivu pacientov, kljub ugotovitvam zavoda za zdravstveno zavarovanje, da njihovi nadzorniki pri koncesionarjih zaznavajo manj nepravilnosti kot pri zdravstvenih izvajalcih nasploh. V resnici pa je koncesijska dejavnost del javne zdravstvene službe, ki je ni mogoče reformirati parcialno – to je treba narediti celovito in preoblikovati tudi delovanje javnih zavodov,« poudarja Možina.
Ker se resorno ministrstvo ni odzivalo na že večkrat izražena opozorila zdravniške zbornice, je ta pred kratkim na evropsko komisijo poslala prijavo – zaradi dodeljevanja nedovoljenih državnih pomoči pri financiranju izvajanja javne zdravstvene službe.
So nam pa z ministrstva za zdravje sporočili, da bodo po omenjenem sestanku o sporni noveli zakona, ki je že v vladnem usklajevanju, dokument spet proučili in ga spremenili.
Politične igre
Vrata za iskanje dogovora torej še niso povsem zaprta, čeprav se pomanjkanje celovitih, sporazumnih rešitev vse bolj boleče kaže v zdravstvenem vsakdanu – tudi z vse daljšimi čakalnimi vrstami na preiskave in posege. Koalicijska pogodba, ki je v očeh sedanje vlade očitno edini »kodeks politične etike«, narekuje tudi formulo skrajševanja čakalnih dob. Pa je ta prava?
»Javno zdravstvo je pomemben generator bruto družbenega proizvoda, ne le porabnik. Po drugi strani pa se zdi, da direktorji na vseh ravneh, od regionalnih do terciarnih bolnišnic in, seveda, tudi zdravstvenih domov, tekmujejo med seboj, komu bo uspelo čim več privarčevati. Ta trend se prenaša na celotno Slovenijo, tudi na predsednika vlade. Jasno je, da bi premier, ki bi zdravstvu dal prioriteto, v trenutku dobil možnost za ponovni mandat. Sedanji predsednik vlade pa si s tem, ko tega v resnici ne počne, zelo zmanjša možnosti za ponovni uspeh na volitvah,« meni novi predsednik skupščine zdravniške zbornice Marko Bitenc.
Asist. mag. Marko Bitenc. Foto: Matej Družnik/Delo
Možina kvoto, ki jo vlada namenja skrajševanju nedopustno dolgih čakalnih dob, vidi kot »gašenje požara z injekcijsko iglo«. Za to dodatno delo, ki bi ga opravljal v svojem prostem času, bi zdravnik namreč na uro prejel deset evrov ali manj. Po drugi strani pa, kot pravi, »pomanjkanje finančnih sredstev in vse daljše čakalne dobe ustvarjajo idealne razmere za nove afere v zdravstvu – in pri tem ne mislim na politično motivirane in spodbujene afere, ki služijo nič kaj visokim ciljem«.
