Tiskane izdaje
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je včeraj razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja v 18 primorskih občinah, na agenciji za okolje pa opozarjajo, da je vse manj vode tudi v severozahodni Sloveniji. Gasilci nadzirajo teren, povečuje se število prevozov pitne vode v vasi in zaselke, kjer ni javnih vodovodov.
Namestnik poveljnika Gasilske zveze Slovenije in poveljnik Darko Muhič iz Postojne je za Delo povedal, da so prostovoljna gasilska društva v torek ob železniških progah Pivka–Kozina in Sežana–Nova Gorica ogenj, ki ga največkrat povzročijo iskre, ki nastajajo pri zaviranju vlakov, morala pogasiti dvanajstkrat. »Zaradi suše, sončnega obsevanja in vetrov. Lepo se že vidi rjavkasto pobarvane vrhove Vremščice ali Sv. Trojice,« je ilustriral Muhič.
Nadzor tudi s pomočjo kamer in letal
Na območju razglašene požarne nevarnosti so večinoma že uvedli požarne straže. Na Krasu si pri oprezanju za dimom pomagajo z videonadzorom Kras, to je s kamerami, nameščenimi na hribih, sistem pa dograjujejo še na Iliskobistriškem, Postojskem in drugod po Primorski. Če bo razglašena peta, najvišja stopnja požarne ogroženosti, zdaj velja četrta, bodo ukrepe še razširili, je pojasnil Darko Muhič.
V slovenski Istri še ni posebnosti, je pojasnil direktor in poveljnik Gasilske brigade Koper Vilij Bržan, danes pa se bodo vsi pristojni, od predstavnikov kmetijske inšpekcije, zavoda za gozdove do policije in občine dogovorili o ukrepih, če bi se položaj poslabšal. Spomin na lanski veliki požar pri Črnem Kalu je namreč še zelo svež.
Na Goriškem, kjer so že uvedli požarne straže in kjer jim bo pri nadzoru terena pomagal tudi Aeroklub Nova Gorica, so letos intervenirali pri 33 požarih, od tega desetkrat julija. Goriški gasilci so vodo v zaselke in hiše večinoma na Trnovsko-Banjški planoti z osemkubično cisterno letos prepeljali osemdesetkrat, od tega do včeraj štiridesetkrat, je povedal Andraž Pavlin v vlogi namestnika poveljnika Gasilske enote Nova Gorica. Pitno vodo pa tja, kjer so odvisni od vaških zbiralnikov, na primer v Vareje, na Barko, Veliko Polje in v Vrabče, prevažajo tudi gasilci Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana. »Ta mesec smo opravili 51 prevozov s 14-kubično cisterno, to pa je veliko manj kot lani.«
Tudi mlajših vinogradov še ne namakajo
Suša še ni huje prizadela poljščin tam, kjer je plast prsti debelejša. V zgornji Vipavski dolini se najslabše piše koruzi. »Plodovi breskev, ki se ne namakajo, niso več tržni, v nevarnosti pa so tudi mlajše češnje,« je položaj v spodnji Vipavski dolini opisal Ivan Kodrič. Znakov suše še ni v starejših vinogradih, večja je ogroženost mlajših. Milena Tavčar iz Križa je za Delo povedala, da so že začeli razmišljati o namakanju mlajših vinogradov, upajo pa, da se lanska suša, v kateri so za vodo in namakanje porabili približno 3000 evrov, ne bo ponovila.
V Pomurju požarna ogroženost še ni razglašena, Martin Smodiš s soboške izpostave uprave za zaščito in reševanje pa priporoča previdnost, odsvetuje pa kurjenje v naravi. Suša je že prizadela buče in koruzo na lažjih, prodnatih tleh v ravninskem delu Pomurja, kmetijsko-gozdarski zavod pa je že v petek vse občine na prizadetih območjih opozoril, naj v skladu z zakonom o naravnih nesrečah sestavijo ocenjevalne komisije in začnejo postopke za oceno in prijavo škode. Ta bo še posebno huda, če se bo suho in vroče vreme res nadaljevalo, tako kot napovedujejo vremenoslovci. V občinah na Goričkem so vodo začeli dovažati že prejšnji teden.
