Tiskane izdaje
Ljubljana – Potem ko je Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije (SGPS) razkril, da šest izmed 13 direktorjev javnih gasilskih zavodov prejema dodatke, do katerih so upravičeni le operativci, so se oglasili domnevno največji zaslužkarji med njimi in zavrnili očitke.
Direktor in poveljnik poklicne enote Celje Janko Požežnik je zavrnil očitke, da bi si karkoli neupravičeno izplačeval, in poudaril, da ni samo direktor, ampak tudi poveljnik enote. Dejal je, da izpolnjuje vse pogoje za mesto direktorja in poveljnika po zakonu. Zavod mu zato plačuje zavarovanje s povečanjem zavarovalne dobe.
Leta 2014 je obrambni minister Roman Jakič zanj izdal soglasje za delo prek delovnega časa, dežurstvo in stalno pripravljenost do konca njegovega mandata.
»Na pozive, tako je bilo tudi ob požaru v noči z nedelje na ponedeljek v Celju, se odzovem. Čeprav dodatka za pripravljenost, ki znaša med 150 in 350 evri neto na mesec, ne prejemam za vsak dan, ampak sem del pristojnosti prenesel na vodjo operative,« je povedal Požežnik.
Koprski poveljnik:
Prejemanje dodatka je določeno z aktom o ustanovitvi zavoda in njegovim statutom, v katerem je poveljnikova naloga najprej reševanje, nato usklajevanje reševanja in šele nato »direktorovanje«, razlaga Bržan.
Z vprašanjem, ali je njegovo izplačilo zakonito, se je v času, ko ga je prejemal, obrnil tudi na ministrstvo za delo, oni pa na obrambno ministrstvo, kjer so mu zatrdili, da je.
Še vedno pa prejema 122 evrov bruto mesečnega dodatka za stalnost, katerega prejemanje po njegovih besedah ureja zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Temu v prid govori tudi to, da je pogodbo za vodenje koprske brigade podpisal z ustanoviteljem gasilskega zavoda – koprsko občino. Ta je med drugim postavila pogoje sodelovanja, torej tudi plačila in morebitne dodatke. »Ne moremo izplačevati nečesa, kar ni zakonito,« pravi Bržan.
Zakaj potem sindikat govori nasprotno? Bržan meni, da gre za zamero zaradi neizplačevanja 50 odstotkov višjega nadomestila za prehrano v nočnem času in tudi on se je, tako kot Požežnik, obrnil na obe ministrstvi.
Krško: Stalne pripravljenosti ne financira proračun
Direktor-poveljnik krških poklicnih gasilcev Joško Žvar pravi, da je do dodatka za pripravljenost na delo na domu upravičen od začetka svojega drugega mandata leta 2014, za kar je dobil soglasje takratnega obrambnega ministra Jakliča. Prvi mož krških gasilcev je direktor-poveljnik, saj v enoti funkciji direktorja in strokovnega direktorja nista ločeni.
»Naš letni proračun je 2,05 milijona evrov, od tega ustvarimo 80 odstotkov prihodkov na trgu (preostalo prispeva občina), saj imamo pogodbe s krško jedrsko elektrarno, brestaniško termoelektrarno, Vipapom in Krko Krško. V teh pogodbah je zapisano, da moramo zagotavljati stalno pripravljenost: za vsak izvoz moramo sočasno narediti vpoklic iz doma,« pravi direktor-poveljnik.
»V stalni pripravljenosti na domu imamo v 12 urah štiri gasilce in enega operativnega vodjo iz vodstva PGE. To smo trije, ob meni še vodja operative in vodja preventive. Mi trije se izmenjujemo vsak mesec, na mesec opravimo od 140 do 160 ur stalne pripravljenosti. Če si vpoklican, moraš biti v desetih minutah na razpolago na gasilski postaji v Krškem. Vso operativno pripravljenost na domu financiramo s prihodki, pridobljenimi na trgu, in nikakor ne posegamo v sredstva iz proračuna občine ali države.«
Sindikat poklicnih gasilcev: Kršitve je treba sankcionirati
Kaj pa o odzivih poveljnikov, ki naj bi si izplačevali največ dodatkov, meni David Švarc, sekretar SPGS, ki je to zgodbo sprožil prejšnji teden? »Ko nekdo opozarja na nepravilnosti, drugi vse sile usmerijo v to, da ga diskreditirajo.« Povod za dogajanje niso malice, kot se branijo direktorji, ampak bi s tem radi preusmerili pozornost.
Namige o dodatkih so dobili od zaposlenih v nekaterih gasilskih zavodih. Ministrstvo za javno upravo je že leta 2012 izdalo mnenje, da gasilec do višjega nadomestila za malico ni upravičen, ob ponovnem pregledu zakonodaje septembra lani pa je ista oseba, Mojca Ramšak Pešec, generalna direktorica direktorata za javni sektor, odločila, da so gasilci do več denarja upravičeni.
Obrambno ministrstvo pa je vztrajalo, da gasilcem – čeprav njihov delavnik traja 12, in ne osem ur, v službo pa pridejo 14-krat, ne 20-krat – pripada zgolj ena malica. Nekateri direktorji so gasilcem kljub temu izplačevali malico in pol, denimo v Trbovljah.
O prispevkih za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje pa je jasen: če bi bilo to zakonito, bi si jih izplačevali v vseh, in ne v »samo« šestih enotah.
Švarc je prepričan, da direktorji-poveljniki nimajo ustrezne izobrazbe. Zakon o gasilstvu določa le to, da poveljnik ali operativni vodja ne more biti nekdo, ki nima gasilskega poklica. Direktorji pa ga ne potrebujejo, kar Švarc oriše tudi s podatkom, da imata takšno izobrazbo samo dva direktorja od trinajstih, ki pa si teh dodatkov ne izplačujeta.
Pravi, da niso poklicni gasilci, če pa so, »nihče od njih ne gre s cevjo v goreč objekt«. Poudarja, da naziv direktor-poveljnik v katalogu javnih uslužbencev sploh ne obstaja, še najbližji mu je direktor gasilskega reševanja. S tem statusom se kitijo zato, da upravičujejo dodatke.
