Tiskane izdaje
Koper – Dogovor o financiranju dokumentacije za bertoško vpadnico, naj bi omogočil, da bi občina Koper v enem letu pripravila dokumentacijo, Dars pa v naslednjem financiral razširitev približno kilometer dolge ceste v štiripasovnico, kar bi stalo od tri do pet milijonov evrov in predvsem olajšalo dostop do pristanišča ter mesto razbremenilo tovornjakov.
Dogovor so včeraj nepričakovano hitro podpisali infrastrukturni minister Peter Gašperšič, koprski župan Boris Popovič, predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic in direktor Direkcije za infrastrukturo Damir Topolko. Ko je država pred približno desetimi leti zgradila obstoječo bertoško vpadnico, so za novi vhod v pristanišče načrtovali povsem novo srminsko vpadnico, ki pa se je izkazala za predrago in zamudno zaradi arheoloških izkopavanj. Zato so v Luki Koper spremenili načrt in poleg srminskega vhoda izdelali projekte še za bertoški vhod. Tega bi zgradili v enem letu, če bi jim država (ali občina) dodelila stavbno pravico, in to na ozemlju, ki je sicer v državnem prostorskem načrtu razvoja tovornega pristanišča. Pri dodeljevanju stavbne pravice za bertoški vhod se še naprej zapleta in včeraj še nismo mogli izvedeti, kdaj konkretno jo bo Luka dobila.
Koprski župan o zamudi
Je pa koprski župan Popovič jasno povedal, da je za zamudo gradnje bertoške vpadnice krivo vodstvo Luke Koper, zaradi nesodelovanja pri pripravi dokumentacije. Pred približno enim letom so namreč sklenili petstranski sporazum, po katerem naj bi Luka posodila denar za pripravo dokumentacije (do 200.000 evrov) občini Koper. Dokumentacijo bi sicer moral pripraviti Dars, vendar tega hitro ne bi mogel izpeljati, ker za gradnjo širše bertoške vpadnice še ni državnega prostorskega načrta. Zato so se dogovorili, da bo projekte pripravila občina, ki pa lani (zaradi delitvene bilance z Ankaranom) v proračunu ni imela denarja za tak poseg.
Luka Koper nujno potrebuje vpadnico, ki bo olajšala dostop do pristanišča in mesto razbremenila tovornjakov. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
V Luki so pojasnili, da so hoteli imeti trdna jamstva za takšno posojo denarja, dobili so jih šele pred nekaj dnevi, ko so se na ministrstvu in v občini odločili, da bodo raje podpisali zgolj štiristranski sporazum, saj je zdaj (pol leta po sprejetju proračuna) občina Koper vendarle našla denar in ji ga ni treba več posojati.
V letu dni bo DRSI poskrbela še za dokončanje 400 metrov nedokončane ceste med Tušem in koprskimi zapori. Zanjo bo DRSI namenil približno milijon evrov in jo bodo po besedah direktorja DRSI Damirja Topolka začeli graditi še letos.
Peter Gašperšič je na naše vprašanje odgovoril, da bo dokumentacija za oba nova vhoda na voljo skoraj istočasno. Saj bo Luka potrebovala oba, če bo res hotela pretovoriti več kot 40 milijonov ton blaga (torej dvojno od sedanjih količin).
Peter Gašperšič je tudi odgovoril, da bodo na septembrski razgrnitvi DPN za cesto Bertoki–Dragonja, javnosti predstavili mogoče rešitve gradnje tranzitne ceste proti hrvaški Istri. Boris Popovič se je namreč zavzel, da bi tranzitni promet v Istro vodili skozi predor Markovec do Izole, od tam pa pod Baredi skozi predor v dolino Drnice do Dragonje. Dejal je, da ne zaupa napovedim strokovnjakov, da naj bi bil predor Markovec čez 15 let pretesen za tak tranzitni promet. Peter Gašperšič pa očitno ostaja pri gradnji ceste od Jagodja do Lucije, vendar šele potem, ko bodo zgradili tranzitno cesto proti Hrvaški na Dragonjo iz Kopra (ne vedo, ali na novo čez Vanganelsko dolino ali z razširitvijo in nadgradnjo trase, kot to zagovarja tudi koprski župan). Očitno tudi še ni povsem ovržena Popovičeva zamisel o tem, da bi Markovec izločili iz vinjetnega sistema. Zato si je minister včeraj spet ogledal predor in lokalno cesto čez Markovec.
