Geodeti intenzivno na oglede stavb v gorenjskih občinah

Preverjali bodo, kaj se skriva za razlikami med registrskimi podatki in posnetki iz zraka, nato bodo dopolnili evidence.

Objavljeno
02. avgust 2017 19.18
Božena Križnik
Božena Križnik

Ljubljana – Geodetska uprava (Gurs) bo od začetka avgusta do sredine oktobra s pogodbenimi izvajalci na terenu identificirala stavbe na območju Kranja, Škofje Loke, Radovljice in Jesenic. Za kakšen projekt gre in čemu je namenjen, smo vprašali Franca Ravniharja, direktorja Gursovega urada za nepremičnine.

Nova hiša ali le skladovnica drv

»Gre za aktivnosti, ki jih Gurs opravlja kontinuirano, za preverjanje in usklajevanje podatkov v naravi z našimi evidencami. Sistematično snemanje Slovenije iz zraka se izvaja v triletnih ciklih. Na podlagi tega izdelamo digitalne orto-fotoposnetke, uporabimo pa jih tudi za tako imenovano avtomatsko klasifikacijo objektov. Tako samodejno prepoznavamo na novo zgrajene, spremenjene ali izbrisane stavbe. Vendar se s to tehniko lahko prepozna le obris oziroma streha novega objekta. To za evidenco ni dovolj. Naslednji korak je, da vse tako zaznane spremembe prepoznamo in preverimo v naravi. Na voljo imamo različne načine – tudi Googlov Streetview –, s katerimi ugotovimo, ali je stavba v resnici nova ali ni morda samo pokrita skladovnica drv ali objekt, ki ne spada v kataster stavb. Če podatkov na noben način ne moremo preveriti na daljavo, je treba na teren. Pogledamo, za kakšen objekt gre, kakšni so gabariti površin, število etaž, in to primerjamo s podatki v evidenci. Če ugotovimo razlike, sledi zakonsko predpisan postopek. Sami popravimo podatke, ki jih lahko, lastnikom pa pošljemo obvestilo, kaj smo ugotovili in spremenili. Če se s tem strinjajo, je vse v redu, sicer lahko sami uredijo stanje v evidencah. Če mi ocenimo neko površino na sto kvadratnih metrov, v resnici pa meri 90 kvadratnih metrov, bo lastnik z elaboratom to lahko dokazal in popravil podatek v registrih. Ko odkrijemo nov, nevpisan objekt, bomo lastnika pozvali, naj naroči izdelavo elaborata in vpis v kataster, kot veleva zakon,« pojasnjuje Ravnihar.

Napotki, kako lastnik lahko popravi podatke, bodo sestavni del obvestila. Za nepremičnine, pri katerih spremembe evidenc ne bodo potrebne, lastniki ne bodo dobili obvestil.

V zaostanku

Območja Gorenjske so se geodeti z zunanjim izvajalcem, ki so ga izbrali z javnim razpisom, lotili zato, ker so zaradi objektivnih okoliščin tam v zadnjih letih imeli zaostanek in bo treba v krajšem obdobju pregledati več sto stavb. Torej bodo obiski geodetov na terenu intenzivnejši in zato opaznejši – čeprav ne bodo iskali lastnikov ali vstopali v hiše (po zakonu za to niti nimajo pravice). Preprosto bodo od zunaj pogledali objekt in si zabeležili opažanja. V tokratnem paketu bodo identificirali okoli 1500 objektov, vendar pri vseh ne bo potreben terenski ogled. Ne nazadnje je to najdražji del postopka.

Življenje so spremembe

Koliko pa sta omenjeni geodetski evidenci – register nepremičnin in kataster stavb – v resnici ažurni in popolni? »Sta najboljši v tem trenutku,« nekoliko v šali pove Ravnihar. Zagotavlja, da so »v registru nepremičnin vpisane vse naše stavbe«. A življenje ves čas prinaša spremembe, na Gursu si jih prizadevajo zabeležiti. Tudi lastniki postajajo vse bolj ozaveščeni, sami evidentirajo nove stavbe, še posebno ker jih želijo vknjižiti, prodati, sporočajo spremembe, pogosto pa to namesto njih storijo kar »prijazni sosedje«.

Še vedno so tudi stavbe, pogosto gospodarska poslopja, ki jih lastniki puščajo vnemar.