Tiskane izdaje
Ljubljana – Primerna baza podatkov nam je omogočila, da smo žled pravočasno napovedali in da za zdaj še ni smrtnih žrtev, čeprav je gozd te dni smrtonosen, je ob začetku projekta posodobitve prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav ugotavljal minister za okolje in kmetijstvo Dejan Židan.
Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture ni potrebna zaradi evropskih direktiv, temveč za zaščito prebivalstva, meni minister Židan. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Babič pa je pojasnil, da bo Slovenija s tem projektom dobila sodobno zbirko topografskih podatkov, ki jih bo potem periodično vzdrževala, s katerimi bo možno natančno predvideti poplavna območja. Dolgoročni cilji projekta so lažje upravljanje voda, manjše tveganje in manjši vplivi poplav; hkrati bomo dobili ustrezne sodobne (tridimenzionalne) prostorske podatke.
Direktor urada za geodezijo na Geodetski upravi RS (Gurs) Jurij Režek je pojasnil, da se podatki o površini spreminjajo, sedanji projekt pa je sestavljen iz štirih podprojektov, v katerih bo (1.) vzpostavljena topografska baza velike natančnosti (v merilu 1 : 5000; poslej temeljnih topografskih načrtov v enakem merilu na papirju ne bo več!), (2.) vzpostavljena bo vzorčna hidrografska podatkovna zbirka, (3.) vzpostavljen bo pomemben del infrastrukture za prostorske informacije in (4.) vzpostavljena bo sodobna geodetska referenca z vizijo štirirazsežnostnega referenčnega sistema.
Predstojnik Gursa Aleš Seliškar napoveduje, da bodo rezultati projekta, ki je izjemnega pomena za slovensko geodezijo, dolgoročno vplivali na naše bivanje. Dekan ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo Matjaž Mikoš je opozoril, da poplave povzročijio veliko škode. Zakon o vodah je treba uporabljati, saj, parafrazirano, velja, da nismo tako varni, da bi opustili varstvo pred vodami.
V projektu bosta Norveška in Islandija sodelovali tudi z znanjem, ne samo z denarjem. Olaf Magnus Østensen iz norveške javne geodetske uprave je povedal, da EEA za projekte v šestnajstih članicah EU letno nameni dve milijardi evrov. In da so poplave ob klimatskih spremembah pomembna težava, kjer ima Slovenija veliko izkušenj. Eydis Lindal Finnbogadottir iz islandske javne geodetske uprave pa je pojasnila, da imajo v tej otoški državi veliko topografskih podatkov, ki jih sproti posodabljajo, saj otok potuje (dva centimetra na leto), ob nedavnem potresu pa so nastale tudi polmetrske spremembe na površju.
