Geza Erniša: Ne zatekajmo se k religiozni magiji, gradimo na razumu

Ob dnevu reformacije: Vsaka preobrazba, ki prinaša napredek, je mogoča le, če za njo stojijo tudi trdne odločitve narediti nekaj dobrega.

Objavljeno
28. oktober 2016 23.48
Tadej Regent/Delo
Murska Sobota - Reformacija je ponudila izhodišča, ki so še danes osnova za premislek, kako naprej na verskem in družbenem področju. Vsaka preobrazba, ki prinaša napredek, pa je mogoča le, če za njo stojijo tudi trdne odločitve narediti nekaj dobrega, je na nocojšnji osrednji proslavi ob dnevu reformacije v Murski Soboti dejal evangeličanski škof Geza Erniša.

O reformaciji, poosebljeni v delu in življenju Martina Lutra, tudi po 500 letih govorimo zato, ker se je Luter ob svojem uporu zmotnim verskim predstavam in zablodam spraševal tudi, kako pomembno je, da si ljudje v odnosu do drugega in drugačnega, v smislu sodelovanja in sožitja, vedno znova zastavimo vprašanje: čemu smo na svetu in kakšen je smisel in cilj našega življenja, je začel nagovor slavnostni govornik Erniša. Na slavnostni proslavi sta bila med drugim navzoča predsednik republike Borut Pahor in prvi predsednik v samostojni Sloveniji Milan Kučan.

Protestantski teolog in švicarski reformator Jan Kalvin je na to odgovoril, da zato, da bi spoznali Boga. »Vendar to spoznanje zavezuje. Spoznavati Boga pomeni namreč samouresničevati se v dobrem. In v to samouresničevanje moramo vključiti naše vsakdanje delo, ljubezen do bližnjega in daljnega, naš poklic in ne nazadnje moramo v naše medsebojne odnose, v vse to moramo vključiti predvsem toleranco, strpnost, sodelovanje,« je dejal Erniša. Ob tem je ocenil, da pravo sožitje brez vsakršnega dvoma pomeni sožitje med ljudmi, kar nas zavezuje k odgovornemu življenju in ravnanju.

»Iz vsakršnih političnih igric namreč moramo izpustiti božje ime, namesto, da se marsikdaj zatekamo k religiozni magiji ali celo gradimo na njej, bi morali graditi na človeškem razumu in sklicevanje na Boga na nepravem mestu in na nepravi način moramo nadomestiti z lastno odgovornostjo,« je še poudaril Erniša.

Po njegovih besedah smo lahko Slovenci ponosni, da je bila sestavni del veličastne duhovne prenove tudi naša reformacija, ki nas danes še posebej zavezuje. »Zavezuje k delu, kako povezati in združevati, a hkrati ne povzročati novih delitev in razpok. Takšno je bilo več kot očitno in je še vedno temeljno hrepenenje našega naroda. Vse do danes. In hkrati tudi naš problem. Oboje na žalost ostaja. Verujem, da bomo združevanju dali možnost in priložnost, da se prelevi v pozitivno in bo kakor trden grunt. Kajti v iskanju dobrega je doma odprtost, prostor za drugega, prostor za dialog. In vse to skupaj je prostor kulture in zrelosti naroda in posameznika,« je dejal Erniša.

Predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar Viktor Žakelj je v nagovoru dejal, da je Trubar največji Slovenec vseh časov, da so bili za uporabo slovenske besede že v 17. in 18. stoletju zaslužni protestantski duhovniki, ki so v Prekmurju uporabljali domačo besedo, k njegovi združitvi z matico po prvi svetovni vojni pa so veliko prispevali katoliški duhovniki. V samostojni Sloveniji sta po Žaklju uspešno kreirala proces samostojnosti Milan Kučan in France Bučar, za prihodnost pa potrebujemo novo Evropo, pri čemer pa moramo biti povezani in ohraniti socialno pravičnost, je še poudaril.

V kulturnem programu so nastopili mešani pevski zbor Štefana Kovača iz Murske Sobote pod vodstvom Tomija Bušinovskega ter recitatorji Renato Jenček, Jožef Ropoša, Ludvik Bagari, Darja Reichman, Irena Mihelič in Matjaž Gruden. Scenarist in režiser prireditve je bil Vinko Möderndorfer.