Klara Škrinjar, Dejan Karba
Ljubljana - Usoda pokrajin v Sloveniji še vedno ni popolnoma jasna. Nasprotno: kljub naporom, ki jih je že prejšnja vlada vložila v nazadnje sicer neuspešen poskus decentralizacije Slovenije in kljub jasno zastavljenim ciljem ter tudi pripravi novega paketa pokrajinske zakonodaje, se zdaj čedalje bolj zdi, da se pokrajine odmikajo od uresničitve. Po eni strani zaradi stroškov, ki jih prinaša njihova vzpostavitev in delovanje v času rekordnega javnofinančnega primanjkljaja, po drugi strani pa morajo v projekt prepričati tudi opozicijo, saj za sprejetje temeljnega zakona (o vzpostavitvi pokrajin) potrebujejo dvotretjinsko večino. Slovenija naj bi bila po najnovejši različici razdeljena na šest pokrajin. Minister Henrik Gjerkeš se bo z Janezom Janšo na to temo sestal prihodnji teden. Tedaj bo znano, ali se bodo pogajanja za vzpostavitev (šestih) pokrajin nadaljevala ali ne. Gjerkeš za vsako ceno pri njih ne bo vztrajal.
Predlogi petih zakonov, ki bodo urejali pokrajine, so pripravljeni. Temeljni, zakon o ustanovitvi pokrajin, je edini, ki ga mora državni zbor sprejeti z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Da pa bo podporo pri opoziciji za predlog o ustanovitvi šestih pokrajin težko izpogajati (v igri sta tudi modela decentralizacije za tri in šest pokrajin), kažejo že njene dosedanje reakcije, saj je opozicija v predlog parlamentarne procedure vložila svoj predlog pokrajinske zakonodaje, ki predvideva 14 pokrajin (13 + ljubljanska). Preostali štirje zakoni (o pokrajinah, financiranju pokrajin, o pokrajinskih volitvah in o volilnih enotah za volitve prvih pokrajinskih svetov) morajo biti sprejeti z navadno večino.
V prvem letu delovanja bi stroški, če bi Slovenijo razdelili na šest pokrajin, znašali 95,17 milijona evrov, že v drugem letu pa bi bili 142,7 milijona evrov. Sem so všteti sejnine, materialni stroški, stroški za najem in uporabo prostorov, opreme, stroški delovanja svetniških klubov in plača predsednika pokrajine, plače in nadomestila zaposlenih v pokrajinski upravi.
Najvišji organ pokrajin bi bil pokrajinski svet (podobno kot občinski svet v občinah), izvršilni organ pokrajin pa pokrajinski odbor (nekakšna pokrajinska vlada), ki bi skupaj s predsednikom pokrajine, ki bi ga volivci volili neposredno ali pa ga bodo izvolili člani pokrajinskega sveta, opravljal izvršilno funkcijo pokrajin. Dobili bi tudi pokrajinske uprave, v katerih bi bili (pre)zaposleni državni uslužbenci.
Prvoten načrt je sicer bil, da bi letos do aprila sprejeli paket pokrajinske zakonodaje, maja ustanovili pokrajine, julija razpisali in oktobra izvedli volitve v prve pokrajinske svete, novembra pa spremenili državni proračun za leto 2011, ko bi se ustanovili tudi pokrajinski organi in bi pokrajine začele delovati. A je minister Henrik Gjerkeš že napovedal, da se je zastavljena časovnica že (vsaj za nekaj mesecev) prestavila.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela