Glas za drugi tir je glas za razvoj Slovenije

Na glasovnici referenduma o drugem tiru bo resda pisalo, ali ste za to, da se uveljavi zakon o drugem tiru ali ne, a vaš glas ZA bo pomenil še veliko več.

pon, 04.09.2017, 09:01

Pomenil bo, da veste, da je treba drugi tir zgraditi zdaj, ker ni več časa za zavlačevanje, ker izbrani model financiranja v najmanjši možni meri obremenjuje davkoplačevalce, ker bo drugi tir pospešil gospodarski razvoj Slovenije, ker bo ustvaril 9000 novih delovnih mest, ker mu je podporo izkazala Evropska unija ... Ja, teh "ker" je še veliko.

Kako lahko to zatrdimo s tako gotovostjo? Projekt drugega tira je star 20 let. Z njim so se ukvarjale skoraj vse dosedanje vlade. Ker je kraška pokrajina tako zahtevna, je bilo izdelanih 17 različic gradnje trase, ki so jih pregledale vse ustrezne institucije v Sloveniji in EU ter tudi agencija Jaspers. Trasa je bila izbrana že leta 2005 in bo imela najmanjši vpliv na okolje in lokalno skupnost, ki na tem območju živi, saj je bo 75 odstotkov potekalo skozi predore.

Drugi tir je projektiran po najsodobnejših evropskih tehničnih standardih za železniška omrežja. Tovorni vlaki bodo dosegli hitrost do 120 km/uro, pretok prometa pa se bo z zdajšnjih 90 povečal na 222 vlakov na dan. Na slovenskih avtocestah bo zato manj tovornjakov.

Finančni model, ki je za davkoplačevalce najboljši

Če želimo ostati na evropskih transportnih koridorjih in ne želimo končati na stranskem tiru, je zdaj skrajni čas, da z gradnjo drugega tira pričnemo. Finančni model, ki ga je sestavila vlada, nam to omogoča. Temelji na vzoru trenutno največjega železniškega infrastrukturnega projekta v Evropi, novega železniškega predora pod Brennerjem, ki ga skupaj gradita Avstrija in Italija ter se ga financira na enak način. Model torej temelji na načelu, naj izgradnjo infrastrukture financirajo tisti, ki jo bodo uporabljali, in le v manjši meri davkoplačevalci.

Finančna konstrukcija gradnje projekta je jasna. Vložek Republike Slovenije je 200 mio evrov, 200 mio evrov prispevajo zaledne države, 250 mio evrov je predvidenih evropskih sredstev in 311 mio evrov kredita pri Evropski investicijski banki. Prav zaradi mešanja različnih finančnih virov lahko pridobimo več evropskih nepovratnih sredstev. Več informacij o modelu financiranja: http://www.drugitir.si/financiranje.

Partnerstvo za napredek

Zakon o drugem tiru predvideva tudi javno-javno partnerstvo z zalednimi državami. To ni pomembno le zato, ker je tako mogoče pridobiti več nepovratnih evropskih sredstev in ker nam partnerstvo zagotavlja rast prometa ter s tem tudi razvoj vseh na infrastrukturo vezanih deležnikov. S tem raste tudi naša geostrateška pozicija in vloga tranzitne države. Kot tretje pa nam zagotavlja nižje tveganje projekta, saj je interes po hitri, učinkoviti in transparentni gradnji na strani vseh sodelujočih.

Dejstvo je, da imajo vse naše zaledne države na voljo več alternativ za organizacijo svojih tovornih poti. Avstrija v navezi z Italijo gradi konkurenčni železniški koridor, imenovan »nova južna železnica«, ki bo obšel Slovenijo, Hrvati pa seveda svoje transportne poti peljejo proti Reki. Zato moramo izkoristiti sodelovanje z zalednimi državami že zdaj.

Preglednost na vsakem kilometru

Projekt drugega tira je pod nadzorom Računskega sodišča, Finančne uprave RS in Komisije za preprečevaje korupcije, civilne družbe, Evropske komisije, Evropske investicijske banke in agencije Jaspers. Naš cilj je, da bo transparenten vsak meter proge in da bi se s tem projektom uveljavil podoben princip tudi pri drugih infrastrukturnih projektih.

Ali ste vedeli, kakšno moč ima vaš glas ZA pri razvoju Slovenije? Zdaj veste!



Naročnik oglasa je Urad Vlade RS za komuniciranje.