Tiskane izdaje
Ljubljana – Čigava glava bo najprej odletela? Glava pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, vodje specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana ali predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Marjana Pogačnika? Najverjetneje nobena od njih.
Koalicijske stranke so prepričane, da se morajo po tem, ko je Klemenčič napovedal, da bodo letele glave, če bo zastaral primer Istrabenz, temeljito pogovoriti o učinkovitosti pravosodja. Temu bodo namenili posebno srečanje. Medtem bo najverjetneje Igor Bavčar, čakajoč na drugo sodbo, še naprej igral košarko, čeprav zaradi hudih zdravstvenih težav, ki so jih potrdili zdravniki, ni mogel na začetek prestajanja zaporne kazni, ki mu je bila najprej izrečena zaradi preprodaje Istrabenzovih delnic. Ta sodba je bila sicer kasneje razveljavljena, Bavčar je bil zdaj obsojen zaradi pranja denarja.
Ničelna toleranca
Ker je koalicija prepričana, da je naloga politike tudi izboljšanje razmer v pravosodju in da mora imeti do primerov, kot je Bavčarjev, ničelno toleranco, je spomnila na sveženj zakonodajnih posegov, ki čakajo na vladno obravnavo. Med njimi je tudi ta, pravi Klemenčič, ki svojih izjav o sekanju glav dodatno ne pojasnjuje, da bi višja sodišča morala odločati vsebinsko in primerov ne vračati v ponovno sojenje nižjim sodiščem. SDS pa se čudi, da premier Miro Cerar ne ukrepa proti ministru, ki je, tako Vinko Gorenak, napovedal neposreden poseg v neodvisnost sodstva.
Infografika: Delo
Ponujena prva glava
Prvi, ki je ponudil svojo glavo, je predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik, ki je povedal, da zaradi zahtevnosti primera, ki bo zastaral junija prihodnje leto, sodnica Vladislava Lunder ne bo spisala sodbe v 30 dneh, bo jo pa v razumnem roku. Zato po njegovem ni razloga za paniko. Vrhovno sodišče je Klemenčičeve izjave označilo za tako splošne, da jih noče komentirati, vidi pa v njih dobro priložnost, »da premislijo splošna vprašanja glede tako zdravniških potrdil kot tudi nekaterih zastaralnih rokov«. Na specializiranem državnem tožilstvu trdijo, da so postopali strokovno, hitro in skladno z zakonom. Višji državni tožilec Jože Kozina, ki zastopa obtožnico proti Bavčarju, ministrovih izjav ni hotel komentirati. Tako kot jih ni hotel pred letom dni, ko so bile nekatere izjave o Bavčarjevi nezmožnosti, da odide na prestajanje zaporne kazni, morda še bolj čudaške od sedanjih. Predsednik sodnega sveta Marko Novak pa meni, da je ministrov odziv razumeti kot njegovo hipno ogorčenje, in ne kot premišljeno potezo. Pri tem verjame, da se minister zaveda svojih ustavnih pristojnosti.
Hitrost, ne vsebina
Pravosodni minister nima neposrednih pristojnosti nad delom tožilcev in sodnikov, v rokah ima le določene nadzorne mehanizme ter pristojnosti in odgovornosti pri delovanju pravosodne uprave. Hitrost postopkov (ne pa njihova vsebina) pa je stvar ministrstva, sporoča Klemenčič. »Vsi deležniki v sodnih postopkih se morajo zavedati, da morajo postopati v razumnem roku, če takšnega ravnanja ni, moramo ugotoviti, kaj je šlo narobe in kdo je za to odgovoren,« pravi minister.
Da bi pri zastaranju primera Istrabenz, če se bo to res zgodilo, našli subjektivno odgovorne, je skorajda nemogoče pričakovati. Tudi na ljubljanskem okrožnem sodišču, ki je zdaj najbolj izpostavljeno, njegov predsednik Pogačnik pojasnjuje, da kazenski oddelek tega sodišča nima resnih težav z zastaranjem. Vsako leto v delo prejme od 1100 do 1200 zadev, približno toliko jih tudi reši. »V letih 2014 in 2015 je zastaralo po 20 zadev, v 90 odstotkih so bile za to krive objektivne okoliščine, na katere sodišče ni imelo vpliva,« pravi Pogačnik, ki dodaja, da imajo sodniki težave s sojenjem tudi zato, ker zakonodajalec nenehno spreminja zastaralne roke v kazenskih zadevah.
