Pri selitvi gnezda belih štorkelj na približno dvesto metrov oddaljeni novopostavljeni drog s kovinskim gnezdiščem na vrhu so z omenjenim društvom sodelovali Zavod RS za varstvo narave, ribniški prostovoljni gasilci in kočevska enota Elektra Ljubljana, ki je poskrbela za postavitev droga. Ves podvig je udeležene stal dobrih tisoč evrov.
V gnezdu našli neizvaljeno jajce
Mateja Nose Marolt z Zavoda RS za varstvo narave je povedala, da jih je lastnik objekta opozoril, da je gnezdo v nevarnosti. Po njegovem opozorilu pa so se odločili, da ga bodo dvignili in premaknili na varno.
Po podatkih gasilcev je gnezdo tehtalo približno 50 kilogramov, pri njegovem dvigu pa so v njem našli še eno od lanskih neizvaljenih jajc.
V Sloveniji, kjer prisotnost štorkelj zadnja leta narašča, hkrati pa se te ptice selivke naseljujejo na novih območjih, vsako leto z neprimernih in nevarnih mest prestavijo približno deset novih gnezdišč, večino na Štajerskem in v Prekmurju, kjer je štorkelj največ, je dodala naravovarstvenica.
Štorklje se selijo na Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in v Posavje
Nedavno so tudi na nov gnezdilni podstavek prestavili približno pol tonsko gnezdo s silosa na Brniku na Gorenjskem. Sicer so lani v Sloveniji popisali 266 gnezdečih parov štorkelj. Štorklje pa se s severovzhoda države postopoma selijo na Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in v Posavje.
Na kočevsko-ribniškem območju so doslej odkrili dve gnezdišči. Eno na kočevski osnovni šoli Stara cerkev in eno v Ribnici, je še povedala Nose Maroltova.
Za človeka koristne ptice
Po besedah direktorja Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Damijana Denca je treba vzrok za povečevanje števila štorkelj iskati na njihovih prezimovališčih v Afriki. Zaradi tamkajšnjih ugodnih pogojev se na svoja letna območja vrača vse več teh ptic, posledično pa se jih v Sloveniji in tudi drugje po Evropi vsako leto izleže več.
Štorkljam, ki v glavnem gnezdijo z istim partnerjem, ki se vsako leto vnovič združita ravno v starem gnezdu, očitno slovensko okolje prija. Ker se pretežno hranijo z mišmi in drugimi malimi glodavci, pa so za človeka koristne.
Štorklja v naravnem okolju živi do 25 let. Vsako leto znese do pet jajc, vendar vseh ne izvali. Število svojih mladičev namreč prilagaja vsakoletnim pogojem, je še pojasnil Denac.