Tiskane izdaje
Kranj - Na strmini pred Velikim vrhom nad Jezerskim so z zadnjih mesecih na veliko sekali in odvažali hlodovino. Uradno gre za pomladitvene ukrepe, po mnenju planincev in strokovnjakov, ki opozarjajo na nevarnost erozije ob prvem obilnejšem deževju, pa prej za barbarsko uničevanje gozda. Sečnjo je sklad opravili na območju, kjer je že pred tem obstajala znatna verjenost snežnih plazov.
Na golosek je prvi opozoril Andrej Pečjak, varuh gorske narave Planinske zveze Slovenije (PZS). »Zemljišče je dobesedno porazirano. Za nikakršno pomlajevanje ne gre, ampak navadni golosek. Že pred približno štirimi leti so skoraj do golega posekali območje pod zahodno steno Velikega vrha. Toda takrat so pustili nekaj rastlinja in petmetrskih dreves. Zdaj pa je golosekov že več in se postopno bližajo Jezerskemu. V istem gozdu, ki je že v gorskem svetu, so enega za drugim naredili pet ali šest golosekov, velikih 300 krat 100 metrov, ostali so le kupi lubja in vej ter goličava, kjer so očitne sledi erozije. Morda se motim, ker nisem gozdar, naj stroka pove svoje...« pravi sogovornik.
»Skrb za gozdove nadstandardna«
Zemljišče, kjer je potekala sečnja, je v lasti države, z njim pa gospodari sklad. »Ne gre za golosek, ampak za pomladitveno sečnjo končni posek, ki smo jo izvedli skladno z gozdnogojitvenim načrtom za katastrsko občino Spodnje Jezersko, odsek 30C,« so za Delo zatrdili na Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
Zagotovili so, da v vseh državnih gozdovih gospodarijo po načelih trajnosti, večnamenskosti in sonaravnosti, zaradi česar so že leta 2007 prejel certifikat FSC (mednarodnega Sveta za nadzor gozdov) za vse državne gozdove, s katerimi gospodarijo. To pomeni, da je skrb za gozd nadstandardna, po principu sodobnih evropskih gozdarskih državnih podjetij oziroma po mednarodno priznanih kriterijih.
Enako pojasnilo smo dobili od Ivana Srečnika iz Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Jezersko-Kokra. Povedal je, da je bilo na približno 300 metrov dolgem in 60 metrov širokem zemljišču posekano 430 kubičnih metrov lesa, od tega dve tretjini bukve in tretjino macesna in smreke.
»Po ureditvenem načrtu je opravljena sečnja na polovici, ob koncu desetletja pride na vrsto druga polovica ... Gre za tendeciozne navedbe o goloseku in neprimerni mašineriji. Zgornja cesta, ki je bila zgrajena prav zaradi potreb gospodarjenja z gozdovi, je bila zaprta in lesa drugače kot z žičnico in pozneje s tovornjaki ni bilo možno spraviti z zemljišča. Delo je bilo opravljeno korektno,« je še dodal Srečnik.
Zavod za gozdove in izvajalec sečnje na istem naslovu
Na vprašanje, ali ni nenavadno, da je naslov krajevne enote zavoda za gozdove na istem naslovu (Kokra 69 A), kot ga ima koncesionar za izkoriščanje gozdov, Gozdarstvo Gorenjske (lastnik tega podjetja je Gozdno gospodarstvo Postojna) je Srečnik odgovoril, da nimajo istih pisarn. Zagotovil je, da izvajajo učinkovit nadzor nad delom koncesionarja, ob nepravilnostih pa bi obvestili lastnika, to je sklad, in inšpektorja. Gozdarska inšpektorica Urša Ahačič Pogačnik je napovedala, da si bo posek ogledala, pristojni pa so ji zagotovili, da je nekoliko večja sečnja legalna, ker gre za končni posek.
Sekali na območju snežnih plazov
Na občini Jezersko so potrdili, da se s tega in drugih območij odvažajo velike količine hlodovine. Največjo težavo pa župan Jure Markič vidi v tem, da (pre)težki tovornjaki vozijo v deževnem vremenu, ko so tla razmočena in so ceste podvržene še večjim poškodbam. Jezersko ima kot ena redkih občin popis dejanskih snežnih plazov in zemljevid z modeliranjem nevarnosti zanje.
Na območju, kjer so opravili sečnjo, je že pred tem obstajala znatna do velika nevarnost snežnih plazov. Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika, ki je sodeloval pri izdelavi karte, prvai, da je krčenje gozda na takšen način, kot so se ga lotili na tem ogroženem območju Velikega vrha, nedopusten.
