Ljubljana - Slovenska javnost v prihodnje pričakuje širše družbene nemire. Delavski upor v Gorenju in Muri je bil samo uvod. Tako kaže Delova anketa, v kateri so zastavili tudi vprašanja o drugih temah: o imenovanju Aleša Guliča za vodjo urada za verske skupnosti, o pokojninski reformi in o uzakonitvi možnosti, da istospolni partnerji posvojijo otroke. Večina je proti.
Prejšnji teden so se spontano uprli delavci v Gorenju in Muri. Anketirance so vprašali, kaj je bil po njihovem mnenju vzrok upora zaposlenih v Gorenju. Ponudili so jim več odgovorov, prav tako so jih lahko več izbrali, zato je seštevek vseh odgovorov več kot 100 odstotkov. Za glavni vzrok dogajanja v Gorenju in Muri so sodelujoči v anketi navedli nerazumno nizke plače zaposlenih. Tako jih je odgovorilo 73,6 odstotka. Na drugem mestu so slabi odnosi med vodstvom podjetja in zaposlenimi, ki jih je navedlo 48,5 odstotka vprašanih. Sledi protest proti slabemu vodenju podjetja v razmerah gospodarske krize, kar jih je kot vzrok navedlo 33,5 odstotka, nato neustrezna vloga sindikata v podjetju z 28,3 odstotka in nerazumevanje države za potrebe podjetja s 23,4 odstotka glasov anketirancev.
Ali ti dve stavki lahko pomenita uvod v širše družbene nemire? Lahko, odgovarja tri četrtine, 74,2 odstotka vprašanih, nasprotno pa jih meni 21,8 odstotka.
Sledi sklop vprašanj v zvezi z imenovanjem Aleša Guliča za novega vodjo urada za verske skupnosti. Najprej so anketirane vprašali, ali podpirajo to imenovanje. Največ, 41,5 odstotka, jih je zatrdilo, da ne. Da ga podpirajo, jih je reklo 31,8 odstotka, 26,6 odstotka pa jih ni znalo odgovoriti na vprašanje.
Cerkev je Guličevemu imenovanju ostro nasprotovala, premier Pahor pa je bil zaradi tega deležen kritike med obiskom v Vatikanu. Da bi se zaradi imenovanja Guliča lahko zaostrili odnosi med vlado in Cerkvijo, meni 50,7 odstotka vprašanih. Da te nevarnosti ni, pa jih je prepričanih 36,7 odstotka.
Ali se v primeru imenovanja Aleša Guliča Cerkev vmešava v slovensko notranjo politiko? Se, meni večina. Pritrdilno je na to vprašanje odgovorilo 62 odstotkov sodelujočih, negativno pa 26,7 odstotka.
Naslednje vprašanje je zadevalo pokojninsko reformo. Vlada je predstavila prvi model predvidene reforme, ki dopušča upokojevanje za oba spola pri 60 letih, s polno pokojnino pa pri 65. Anketirane so vprašali, ali podpirajo ta predlog. Ponudili so jim več odgovorov, ki se stopnjujejo od sploh ne podpiram do popolnoma podpiram. Javnost je, kot kaže, do pokojninske reforme odklonilno razpoložena. Da jo popolnoma podpirajo, je odgovorilo 8,5 odstotka anketiranih, odgovor podpiram jih je izbralo 22,7 odstotka, odgovor ne podpiram 33,1 odstotka, da je sploh ne podpirajo, pa 30,5 odstotka.
Na koncu pa še o novem družinskem zakoniku, ki ga je vlada poslala v obravnavo in ki predvideva uzakonitev istospolnih skupnosti in možnost, da takšna skupnost posvoji otroka. Ali anketiranci podpirajo tak predlog zakona? Ne. Da mu nasprotujejo, jih je odgovorilo 69,4 odstotka, podpira pa ga 27,7 odstotka vprašanih.
Podrobnejši pogled pokaže, da je med tistimi, ki so naklonjeni takim spremembam zakona, več žensk, mlajših anketirancev in oseb z višjo ali visoko šolo.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela