Tiskane izdaje
Ljubljana – Mariborska nadškofija je na Delo naslovila zahtevo za objavo popravka. Uredništvo Dela pa je na mariborsko nadškofijo naslovilo vljudno prošnjo, naj nam dostavijo zapisnike dveh sestankov, na katerih so bile sprejete strateške gospodarske usmeritve.
Po objavi članka Korenine svete polomije svetovnih razsežnosti se je na uredništvo Dela obrnil kancler mariborske nadškofije Janez Lesnika. Uredništvu je posredoval zahtevo za objavo popravka in zahtevo za opravičilo prizadetim.
Vsebina zahtevka za objavo popravka se glasi: »Vaš časopis Delo je v četrtek, 1. avgusta 2013, na 3. strani objavil Gospodarski zemljevid mariborske nadškofije; lastniške in upravljavske povezave, kjer je navedeno, da so v Gospodarskem svetu škofije in poznejše nadškofije bili: Marjan Turnšek, Stanko Lipovšek in Jože Goličnik. Zapis je neresničen. Marjan Turnšek, Stanko Lipovšek in Jože Goličnik nikoli niso bili člani ne škofijskega in ne nadškofijskega Gospodarskega sveta Mariborske škofije in poznejše nadškofije. Ko je Marjan Turnšek 3. februarja 2011 postal mariborski nadškof metropolit, je takoj ustanovil Gospodarski svet, ki mu je pomagal pri gospodarski upravi nadškofije.«
Bralcem in prizadetim se kot avtor za navedbo napačnih informacij opravičujem.
Ob tem pa sem kanclerja mariborske nadškofije dolžan seznaniti z dejstvom, da je na spletnih straneh slomsek.net in nadskofija-maribor.si naveden podatek, da je Marjan Turnšek član Nadškofijskega gospodarskega sveta. Zapis na spletni strani ni skladen s trditvijo, zapisano v zahtevi za objavo popravka, da nadškof Marjan Turnšek nikoli ni bil član škofijskega oziroma nadškofijskega gospodarskega sveta.
Ne glede na to, kaj piše na spletni strani mariborske nadškofije, opravičila Turnšku ne umikam.
Dva sestanka
Dodajam pa še nekaj podatkov. Na podlagi razpoložljivih dokumentov je mariborska škofija ključne strateške gospodarske odločitve sprejemala na dveh sestankih. Odločitve, sprejete na sestankih, ki jih navajamo v nadaljevanju, so po nekaterih ocenah pozneje prispevale k finančnemu zlomu mariborske nadškofije. Po meni dostopnih podatkih sta se 16. decembra 2002 na skupni seji sestala Škofijski gospodarski svet in Zbor svetovalcev Škofije Maribor. Na skupnem sestanku so se udeleženci ukvarjali s strateškim vprašanjem dolgoročnih ciljev upravljanja premoženja. Sestanka so se po naših podatkih udeležili: Franc Kramberger, tedaj mariborski škof, Anton Stres, Mirko Krašovec, Bernard Geršak, Greta Sevčnikar, Dušan Zazijal, Danilo Kraner, Marjan Turnšek in Franc Zdolšek.
Druga ključna gospodarska odločitev je po podatkih, razpoložljivih uredništvu Dela, nastala 15. aprila 2004. Tudi tega sestanka so se udeležili člani Škofijskega gospodarskega sveta in člani Zbora svetovalcev. Po razpoložljivih podatkih so na sestanku sodelovali Anton Stres, Bernard Geršak, Andrej Zrim, Marjan Turnšek, Greta Sevčnikar, Stanko Lipovšek, Jože Goličnik, Mirko Krašovec, Miran Kramberger in Dušan Zazijal. Sestanka pa se nista udeležila škof Franc Kramberger, pomožni škof Jožef Smej in še nekateri vabljeni.
Na podlagi dostopnih gradiv lahko ugotovim, da so se ključnih sestankov mariborskega Škofijskega gospodarskega sveta udeležili tudi Marjan Turnšek, Stanko Lipovšek in Jože Goličnik – sej Škofijskega gospodarskega sveta so se najbrž udeležili kot člani Zbora svetovalcev Škofije Maribor.
Po podatkih, s katerimi razpolagamo v uredništvu, sta Škofijski gospodarski svet in Zbor svetovalcev decembra 2002 sprejela strateško odločitev, da bo mariborska škofija gospodarsko strategijo gradila predvsem na finančnih naložbah.
Na sestanku, ki je potekal aprila 2004, pa je tekla beseda o ustanovitvi telekomunikacijske družbe T-2. Ta je bila registrirana nekaj tednov po sestanku Škofijskega gospodarskega sveta in Zbora svetovalcev, pri ustanovitvi pa so med drugim sodelovali holdinga Zvon ena in Zvon dva ter družba Forš.
Na kanclerja mariborske nadškofije Janeza Lesniko, ki je uredništvu Dela posredoval zahtevo za objavo popravka in opravičila, smo naslovili vljudno prošnjo, naj nam pošlje zapisnika obeh sestankov. Menimo namreč, da ima javnost pravico do seznanitve z vsebino teh zapisnikov. Uredništvo Dela zapisnikov do zaključka redakcije ni prejelo.
