Gostje v davčni oazi: Vse bom plačal, samo da bom imel mir

Ljubljana – Nekdanji prvi mož slovenske davčne uprave, pozneje tudi srbske, že večkrat pod drobnogledom kriminalistov zaradi svojih in tudi tujih poslov (pojasnilo v okvirčku), zdaj lastnik davčne svetovalne družbe Simič & partnerji, je v pogovoru za Delo pojasnil davčne optimizacije, logiko offshore podjetji ter težave s soncem in peščenimi plažami, ki jih imajo nekateri zavezanci.

Bi zakonska ureditev poklica davčnega svetovalca zmanjšala obseg utaje davkov?

Če poklic davčnega svetovalca uredimo, ne bo nič manj davčnih utaj, saj vsakdo lahko sam odpre offshore podjetje z vsega nekaj kliki na spletu.

Čemu se izogneš z offshore podjetjem?

Stranke se z offshore podjetjem izognejo le 17-odstotnemu davku na dobiček, saj morajo, če želijo živeti v Sloveniji in tu porabljati denar, vseeno plačati 25 odstotkov davka na izplačilo. Izplačilo dobička morajo po pravilih namreč prijaviti v Sloveniji, če živijo tu, če pa ga ne prijavijo (in mnogi tako naredijo), potem nastopi težava, kako ga porabiti. Davčna uprava bo v tem primeru hitro odkrila prilive večjih zneskov (nad 10.000 evrov), ki nimajo izplačilne podlage.

Kaj pa, če od svojega offshore podjetja vzamejo posojilo?

Davčna uprava bo postala pozorna, če posojila ne vrneš v doglednem času. Ko bodo videli priliv, bodo vprašali, od kod denar. Lahko rečeš, da je posojilo. Čez pet let vidijo še en priliv, in vidijo, da prvo posojilo še ni bilo vrnjeno. Potem jim bo postalo jasno, da je bil to navidezen pravni posel, ki ga bodo označili za darilo. To se potem obračuna kot darilo tretjih oseb (darila sorodnikov so obdavčena po drugih stopnjah), ki je obdavčeno s petdesetimi odstotki.

Kako davčna uprava ve, da je nekdo najel posojilo?

Vidi priliv na račun. Furs ima od novega leta vsakega 4. v mesecu v svojem sistemu prilive vseh državljanov. Banke za vse račune (tudi osebne) v Sloveniji Fursu pošiljajo prilive.

Kaj pa, če imaš v Liechtensteinu bančni račun in dviguješ denar z bankomata?

Lahko, a tudi to se lahko odkrije. Sicer pa, če imaš nekje skritih milijon evrov, te bo mamilo, da si kupiš nekaj za 100.000 evrov. Tega ne moreš dvigniti na bankomatu, a tudi, če bi ti uspelo, si boš tu kupil nekaj za tako vrednost (luksuzni avtomobil, jahto, nepremičnine ...) in bo davčna uprava to videla.

Pravim torej, da je mogoče izvesti, toda prej ali slej tudi veliko naših strank pokličejo na kontrolo, kako so financirali neki tak nakup. Velikokrat tudi davčna uprava sprašuje, zakaj ste tega in tega dne položili toliko in toliko denarja.

Kako torej zdaj skrivajo denar?

Davek na dobiček se v Sloveniji trenutno množično izplačuje na podlagi s. p.


Kaj pa, če imaš veliko denarja?

Če imaš veliko denarja, se lahko pred našo davčno upravo, ki ima po novem res veliko podatkov o vseh, skriješ tako, da s svojim denarjem odideš na Deviške otoke. Super, toda kaj boš tam počel? Tam nimaš prijateljev, družine ... Tja greš samo zato, da prihraniš 370.000 evrov davka, kolikor prihraniš, če imaš milijon.

Odkar je izbruhnila afera #PanamaPapers je kar nekaj ljudi prišlo k meni z besedami: »Vse bom plačal, samo da bom imel mir.« Pa jih ni na seznamu.

In če bi bila v Sloveniji možnost ustanavljanja offshore podjetij?

Vsi naši svetovalci, odvetniki, notarji bi bili polno zaposleni, plačali bi davek, vsi poslovni prostori bi bili oddani. Nobeno od teh podjetji, ki bi bila registrirana tu, ne bi poslovala pri nas. Panama se je odločila za to možnost.

Kako je obdavčen dobiček v Panami?

V Panami imajo za panamska podjetja 30-odstotni davek od dobička (pri nas je 17-odstotni). Ponujajo pa drugačno možnost za podjetja, ki ne poslujejo v Panami. Tem ni treba plačevati nobenega davka. Za tem je logika: če nekdo ne dela pri meni, zakaj bi ga obdavčil? Smisel offshora je, da ne smeš delati v državi, v kateri si ustanovljen.

Na primer, da imam offshore podjetje in imam na njem milijon evrov dobička. Zakaj bi imel to v Angvili? Večina ljudi sploh ne ve, kje to je. Banke tam ne poznaš, zato ima polovica ljudi, ki imajo podjetje v davčnih oazah, račune v Avstriji ali Švici. A s tema državama zdaj že velja izmenjava informacij, tako kot s Ciprom, kmalu bo v izmenjavo podatkov privolil tudi Liechtenstein.

Zakaj imajo nekateri še vedno denar na Cipru?

Ne vem. Jaz si ga ne bi upal imeti, pred dvema letoma so tam vsem pobrali denar, banka je pobrala vse, kar je bilo nad 100.000 evrov. Kje bi si upal imeti na Cipru milijon evrov? Ni šans. Že v Sloveniji jih ne moreš imeti.

Ja kje pa ga imajo potem?

Nikjer ni varno. Ali tvegajo ali pa ga imajo v Švici, kjer računajo obresti za hranjenje denarja. Poznam pa tudi primere, ko švicarske banke z denarjem, ki ga spraviš pri njih, obračajo posle naprej, in če vrednost delnic pade, človek lahko izgubi tudi po 700.000 evrov.

Nekdo, ki je imel leta 2006 v tujini dva milijona evrov, je dve leti pozneje lahko izgubil tudi do poldrugi milijon.

Kdaj je bilo torej optimalno imeti denar v tujini?

Podjetje v tujini se je izplačalo imeti v devetdesetih letih, do leta 2004. Takrat se je na veliko fiktivno fakturiralo, ni bilo takšnega nadzora nad denarnimi tokovi. Vsi primeri, ki so zdaj v javnosti, so davčno že zastarani, mogoče jih je le še kazensko preganjati.

Danes je težko odpreti bančni račun za podjetje v davčni oazi, vsi so zaostrili pravila. Avstrijci jih odpirajo samo še za avstrijske državljane. Še najlažje je v Liechtensteinu, ampak tudi tam se bo ureditev spremenila.



Ali so skladi v Liechtensteinu še optimalni?

Če ima nekdo v Liechtensteinu sklad, je denar v njem varen. Ampak ne razumem, kako denar potem spraviti nazaj. Denar, ki gre iz sklada, je obravnavan kot darilo, kar je obdavčeno z 39-odstotnim davkom. To se ne izplača.

Za marsikoga se mi zdi, da ne razmišlja o tem, kako bo potem denar, ki ga je skril pred našo davčno upravo [torej 17-odstotno obdavčitvijo], dobil nazaj, da ga bo lahko porabil, ne da bi plačal še dodatnih 25 odstotkov davka.

Kaj pa je s Florido?

Florida ima določene možnosti za ustanavljanje offshore podjetji. A zakonodaja se spreminja, ZDA bodo zaostrile predpise, izmenjava podatkov pa že poteka. Zdaj se ljudje, ki so bili tam in so spoznali, da sonce in peščene plaže niso vse, počasi vračajo. Prepričan sem, da se bo polovica Slovencev vrnila s Floride, ker tam nimajo kaj početi. Petkrat na leto so se vozili v Slovenijo.

Ko se pogovarjam s kolegi, ki so imeli denar na tujih bankah, mi rečejo: »Kako sem bil nor, trikrat na mesec sem se vozil v Liechtenstein po denar, sedem ur vožnje, samo mučenje.« To se ne izplača, če imaš veliko denarja, se pač odseliš, a Slovenci niso taki, da bi kar šli.

Kje pa bi vi imeli denar?

Denar je najbolje imeti pri sebi, blizu.

Kaj je v našem davčnem sistemu najbolj obremenjujoče?

Najbolj ubijalski so prispevki, ki jih ne moreš zmanjšati s podjetji v tujini, druga najbolj ubijalska pa je dohodnina. Tudi tej se ne moreš izmakniti s podjetjem v davčni oazi, lahko se samo tako, da se zaposliš drugje, recimo v Avstriji, pa tudi Srbija je zelo zanimiva, ker ima nizko obdavčitev dela. Vendar ne moreš biti zaposlen v Srbiji in delati v Sloveniji. Tu moraš potem prijaviti dohodnino, če pa je ne, to spet lahko vidi davčna uprava. Izmakneš se torej lahko samo tako, da se preseliš tja in tam postaneš rezident.