Grad bo dobil dvigalo, muzej čaka depoje

Priprave na delno prenovo – pri skladišču je nujna pomoč ustanoviteljic občin Murska Sobota in Moravske toplice.

Objavljeno
23. februar 2017 21.36
Jože Pojbič
Jože Pojbič
Murska Sobota – Pomurski muzej, ki že od nastanka, več kot šestdeset let, domuje v soboškem gradu, je od začetka leta tudi edini upravljavec zgradbe, v kateri imajo svoje prostore še mladinski klub MIKK, občinski zavod za kulturo, turizem in šport in izpostava Javnega sklada kulturnih dejavnosti. Občina za delno obnovo pričakuje nekaj evropskega denarja.

Ker bo muzej edini in skupni upravljavec gradu v lasti mestne občine Murska Sobota, bo laže poskrbeti za vzdrževanje in najnujnejše prenove, pravi direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs. Najprej se obetata delna prenova notranjega dvorišča s fasado in gradnja panoramskega dvigala, s katerim bodo muzejske zbirke in grajska dvorana postale dostopne tudi gibalno oviranim. Občina si za projekt obeta slabih 300.000 evrov evropskih sredstev, sama bo zagotovila malo manj kot 80.000 evrov. Druga, bistveno manjša naložba je prav tako iz evropskih sredstev; v sklopu projekta Trije gradovi bodo v grajskem salonu rekonstruirali lončeno peč, kakršna je bila tam v času prodaje gradu in grajske opreme na dražbi v tridesetih letih prejšnjega stoletja. V projektu sodelujeta še grad pri Gradu na Goričkem in grad Tabor onkraj meje na avstrijskem Štajerskem, raziskati pa nameravajo še zgodovino soboškega gradu in vse tri predstaviti kot povezano kulturno turistično destinacijo.

Direktorica Metka Fujs pričakuje, da jim bo z razpisnimi sredstvi postopoma uspelo urediti ogrevanje celotnega gradu, zamenjati stavbno pohištvo in še kaj, malo upanja pa ima, da bi brez pomoči ustanoviteljic, občin Murska Sobota in Moravske Toplice, lahko kdaj uredili muzejske depoje. Ker v gradu ni bilo več dovolj prostora za hranjenje muzejskih predmetov in dokumentacije, so pred leti kupili skladišče propadle Pomurske založbe v Murski Soboti, a nato niso dobili denarja za obnovo in ureditev v skladu z zahtevami muzejske stroke. »Na razpisih za evropska sredstva uspevajo le projekti, ki so zanimivi za javnost, muzejski depoji pa so pač skladišča, kamor ljudje ne morejo. Zato je malo upanja,« pravi Fujsova.