Tiskane izdaje
Murska Sobota - Soboško okrajno sodišče je konec septembra zavrglo predlog hčerke nekdanjega prekmurskega veleposestnika in murskosoboškega župana Ferdinanda Hartnerja Elisabethe Wurth za vračilo po drugi svetovni vojni odvzetega gradu pri Gradu na Goričkem in parka okoli njega. Njen odvetnik Danilo Hari je že napovedal pritožbo na višje sodišče.
S še nepravnomočnim sklepom okrajne sodnice Klaudije Zadravec Ščančar se je tako močno omajalo prepričanje Hartnerjeve dedinje, da bo po dolgih letih pravdanja vendarle dobila vrnjeno vse premoženje, ki ga je novonastala Jugoslavija po drugi svetovni vojni odvzela njenemu očetu. Sodnica je predlog zavrgla zato, ker je o isti zadevi soboška upravna enota enkrat že pravnomočno odločila in ga zavrnila, po zakonu o pravdnem postopku pa ni mogoče dvakrat odločati o isti stvari.
Župan občine Grad Danijel Kalamar o novici pravi, da so v njihovi občini za to, da grad ostane v državni lasti, ker to pomeni veliko več možnosti javne uporabe in možnost obnove z javnimi sredstvi. Če pa bi grad vrnili nekdanjim lastnikom, bi bilo verjetno treba vrniti tudi slabe štiri milijone evrov, ki jih je država dobila za dosedanjo obnovo gradu iz evropskih skladov.
S sklepom sodišča so zadovoljni tudi na mestni občini Murska Sobota, saj pričakujejo, da se bosta enako končala dva postopka, v katerih Wurthova od njih zahteva vračilo Hartnerjeve vile in nekaj stavbnih zemljišč v mestu. Tudi sami se preko svojega pooblaščenca sklicujejo na zakon o pravdnem postopku in sodišču predlagajo, da zato, ker so ti zahtevki enkrat že bili pravnomočno zavrnjeni, o njih ni več mogoče odločati.
Ferdinand Hartner je bil v zgodovini Murske Sobote zelo sporna osebnost, saj je kot zagret Madžar odkrito obžaloval, da je Prekmurje s Trianonsko pogodbo po prvi svetovni vojni pripadlo Jugoslaviji, pozneje, ko je ob začetku druge svetovne vojne Madžarska okupirala Prekmurje, pa je podpiral načrtno madžarizacijo Prekmurja in sodeloval z madžarskimi okupacijskimi oblastmi tudi po letu 1944, ko je oblast na Madžarskem prevzela fašistična stranka Njilašev.
Po koncu druge svetovne vojne, avgusta 1945, je vojaško sodišče Hartnerja obsodilo na smrt in zaplembo vsega premoženja - gradu pri Gradu na Goričkem skupaj s šesthektarskim parkom, razkošne vile v Murski Soboti, še nekaj drugih stavb in slabih 500 hektarjev gozdov, travnikov, njiv ter stavbnih zemljišč.
Njegova hčerka Elisabetha Wurth je odvzeto premoženje že pred časom poskušala dobiti nazaj v denacionalizacijskem postopku, vendar je murskosoboška upravna enota zahtevek leta 2010 pravnomočno zavrnila, ker ni bilo mogoče dokazati Hartnerjevega jugoslovanskega državljanstva.
Pozneje je soboški odvetnik Danilo Hari dosegel, da je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo hitrega vojaškega sodišča iz leta 1945 in s tem tudi sklep o zaplembi Hartnerjevega premoženja, kar je med Prekmurci, še posebno pa med Sobočani povzročilo precej razburjenja in nejevolje zaradi slabega slovesa, ki se Hartnerja drži med starejšimi slovenskimi prebivalci pokrajine ob Muri.
Po razveljavitvi zaplembe je bilo videti, da je dobiti nazaj vse odvzeto premoženje ali pa v zameno zanj dobiti odškodnino za Elisabetho Wurth samo še formalnost, a prvi sklep okrajnega sodišča je pokazal, da temu ni tako. Glede na to, da v podobnih primerih pri nas že obstaja sodna praksa in da je na primer ljubljansko višje sodišče že pravnomočno zavrnilo pritožbo na podoben sklep nižjega sodišča v neki drugi zadevi zato, ker je pred tem v isti zadevi že bilo pravnomočno odločeno na pristojni upravni enoti, obstaja možnost, da Wurthova premoženja svojega očeta ne bo nikoli dobila nazaj.
