Tiskane izdaje
Raka – Krška občina bo po 16 letih, ko je po odhodu nun postala lastnica gradu Raka, v obnovo tretjine strehe vložila prvih 40.000 evrov. Celovite obnove objekta ne bo financirala, saj ga želi za približno 145.000 evrov prodati.
»Pred poletjem sta nas obiskala dva predstavnika ruske družbe, ki je v Sloveniji, na Štajerskem, že najela oziroma kupila podobne objekte in jih preureja v protokolarne dvorce. Razmišljajo tudi o velnes centrih,« pravi župan Miran Stanko. Od takrat na občini stikov z Rusi niso imeli.
»Zatika se, ker so parcele okoli gradu Raka v zasebni lasti. Za odkup hektar velikega zemljišča s stavbami, ki bi investitorju omogočila začetek izvajanja manjše dejavnosti, bi ta moral odšteti okoli 200.000 evrov,« pravi predsednik krajevne skupnosti Raka Silvo Krošelj, leta 2008 tudi predstavnik slovenskih poslovnežev, ki so se zanimali za nakup raške zgradbe.
Veliki načrti so propadli
»Večja parcela je velika okoli pet hektarov, cena s stavbami vred pa znaša približno milijon evrov,« razlaga Krošelj: »Če bi v času, ko so z Rake odšle nune, občina ob gradu prevzela tudi lastništvo okoliških nepremičnin, bi kompleks danes lažje prodali. Leta 2008 smo bili temu blizu, a žal se vsi v občinskem svetu s tem niso strinjali.« Tik pred začetkom gospodarske krize je bil konzorcij, ki ga je zastopal Krošelj, kot pravi sam, v investicijo pripravljen vložiti osem milijonov evrov. Ob hotelu in restavraciji so bili predvideni še velnese, ambulanta za kardiologijo in center za magnetno resonanco. Danes bi vsak investitor v obnovo in opremo objekta, nakup potrebnega zemljišča ter promocijo moral vložiti najmanj šest milijonov evrov.
Krška občina je leta 2009 stavbo za 155.000 evrov neuspešno ponudila trgu. Prebivalci Rake imajo o morebitni prodaji gradu zelo različna mnenja, a člani sveta krajevne skupnosti so si mnogo bolj edini, pravi Krošelj: »Zelo si želimo investitorja, ki bi objekt obnovil, in kupca ne bi preveč omejevali s posebnimi zahtevki.« Podobno razmišlja krški župan Miran Stanko. Ker v 12. stoletju prvič omenjeni objekt nima statusa spomenika državnega pomena, temveč le lokalnega, naj bi bil za interesente bolj privlačen: »Občina po obnovi brestaniškega gradu in ob delovanju mestnega muzeja v prenovljeni Valvasorjevi hiši nima dovolj kadrov, da bi skrbela še za vsebino v gradu Raka.«
Statično v dobri kondiciji
Ob letošnji obnovi bo zamenjana streha na najbolj poškodovanem severnem traktu gradu in deloma na vzhodnem. Občina bo financirala tudi obnovo štirih stebrov v atriju. Krošelj pričakuje, da bo do avgusta prihodnje leto odstranjena tudi preostala stara kritina: »K sreči je konstrukcija strehe v dobrem stanju. Približno 80 odstotkov tramov je celo odlično ohranjenih. Ko bo streha v celoti sanirana, bo objekt lahko pred nadaljnjimi nujnimi posegi miroval od deset do 15 let. Statično je v dobri kondiciji.« Grad stoji na parceli, veliki 2000 kvadratnih metrov, in ima s kletjo, pritličjem in prvim nadstropjem 2143 kvadratnih metrov uporabnih površin. Prostori, primerni za večje hotelske sobe, so v južnem delu zgradbe, na zahodnem je večja sobana.
