Gradbeni zakon gre v parlament

Vlada potrdila dva iz trojčka prostorske in gradbene zakonodaje: gradbeni zakon in zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti.

Objavljeno
18. maj 2017 14.50
Božena Križnik
Božena Križnik
Ljubljana − Vlada je danes sprejela dva izmed trojice zakonov s področja gradnje in urejanja prostora, namreč predlog gradbenega zakona in zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti.

Gradbeni zakon, ki bo nadomestil sedanji zakon o gradnji objektov, to področje ureja povsem na novo. Prinaša vrsto bistvenih novosti, pokriva pa večje področje gradenj, več objektov in gradbene posege in objekte, ne glede na njihovo povezanost s tlemi. Če ga bo parlament sprejel v predlaganem besedilu, bo olajšal pogoje za določene gradnje: za odstranitev objektov ne bo več zahteval gradbenega dovoljenja, prav tako to ne bo potrebno več za začasne objekte, namenjene prireditvam in sezonski uporabi, in za manjše rekonstrukcije. Obvezno bo nezavezujoče podajanje informacij, svetovanja in pomoči investitorju. Investitorjem bo v spodbudo možnost, da pridobijo predodločbo, ki zavezuje v naknadnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja in zagotavlja večjo investicijsko in pravno varnost. Podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja bo bolj strnjena in posredno formalno manj zahtevna dokumentacija. Na voljo bo tudi skrajšan postopek izdaje gradbenega dovoljenja, postopki dovoljevanja pa bodo lahko elektronski.

Občine bodo dobile pri izdaji dovoljenj večjo vlogo, saj bo njihovo mnenje obvezno. Gradnje, za katere ne bo potrebno gradbeno dovoljenje, bodo temeljiteje nadzorovane, to nalogo bodo imele občinske inšpekcije. Postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja se združita tako, da bo izdano enotno gradbeno dovoljenje z utemeljitvijo, ki bo zadostila tako okoljskim kot gradbenim predpisom. V ta postopek bo močneje vključena javnost, povečujeta se vloga in odgovornost tako udeležencev kot tudi gradbene inšpekcije in drugih pristojnih inšpekcij. Uporabno dovoljenje bo mogoče pridobiti brez tehničnega pregleda, na podlagi izjav, po izdaji uporabnega dovoljenja bodo pristojne službe samodejno evidentirale objekt.

Zakon bo urejal tudi črne gradnje. V prehodnem obdobju petih let bo mogoče legalizirati starejše objekte, ki so neproblematične nelegalne gradnje. Objekti ne bodo več razumljeni kot neskladni, če bodo odstopanja od gradbenega dovoljenja manjša. V postopku dovoljevanja investitor ne bo več potreboval soglasij, ampak zgolj mnenja, kar bo prav tako pospešilo pridobitev dovoljenja.

Zakon, kot ga predlaga vlada, bo imel tudi pomembne finančne posledice. Pozitivne v večini iz naslova legalizacije obstoječih objektov (v državnega in občinske proračune se bo stekalo nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo ter komunalni prispevek), po drugi strani pa bodo izdatki večji na račun stroškov nadzora, inšpekcije, večjega obsega uradniškega dela in postopkov. A kot pričakuje predlagatelj zakona, ministrstvo za okolje in prostor, bodo pozitivni učinki močno preglasili negativne.

Na besedilo je bilo danih veliko pripomb, ker so v dolgotrajni pripravi sodelovali najširša strokovna javnost in številni deležniki. Večina pripomb iz javne razprave je bilo upoštevanih ali je bil sprejet kompromis. Čeprav zakon ni ohranil starega naslova, se je na pobudo inženirske stroke vsebinsko bolj približal veljavnemu aktu. Uskladitev s sektorsko zakonodajo je urejena zgolj s prehodnimi določbami, bo pa, ugotavlja predlagatelj, treba sistematično pristopiti k spreminjanju sektorske zakonodaje, zlasti v prid odprave nepotrebnih zahtev in administrativnih ovir.

Veliko črnila je bilo prelitega okoli zahtev arhitekturne stroke po večji vlogi arhitekta projektanta pri gradnji, vendar poklicni zbornici (inženirska in arhitekturna) nista dosegli dogovora, zato tega predloga zakon ne vsebuje. Naknadna možnost razveljavitve dovoljenja za starejše objekte se sicer ohranja, a je zelo omejena.

Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti ureja vsebino, ki je bila dozdaj posebno poglavje v zakonu o graditvi objektov. Ne prinaša radikalnih sprememb, ampak zgolj nadgrajuje obstoječi sistem pogojev in postopkov za pridobitev licenc in pooblastil. Ker je zastavljen kot nov zakonski akt, pa je bilo mogoče postaviti bolj jasen koncept, izčistiti vsebine, postaviti transparentnejše, jasnejše pogoje in opise nalog posameznih reguliranih poklicev na področju prostora.

Predvideva štiri regulirane poklice: pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni inženir, pooblaščeni krajinski arhitekt in pooblaščeni prostorski načrtovalec. Z regulacijo se približuje primerljivim evropskim ureditvam, s tem da jasneje opiše, določi in razmeji naloge posameznega reguliranega poklica.

Tretjega iz paketa gradbeno-prostorske zakonodaje, predlog zakona o urejanju prostora, bo vlada ponovno obravnavala predvidoma na prihodnji seji, saj so potrebna dodatna usklajevanja.