Györkös Žnidarjeva zavrnila skupni nadzor na južni meji

Pogovori o skupnem nadzoru Slovenije, Avstrije in Nemčije na naši južni meji po njenih zagotovilih ne potekajo.

S. P., P. Ž.
Mon, 18.01.2016, 14:14; spremenjen: 15:09
Vodja avstrijske diplomacije Sebastian Kurz je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU povedal, da bi bil skupni nadzor na slovensko-hrvaški meji smiselna rešitev. Prepričan pa je, da v begunski krizi politika dobrodošlice ni prava pot. Begunce bi po njegovem mnenju morali ustaviti že na zunanji meji EU. Če evropske rešitve ne bo, bodo članice po napovedih Kurzove ukrepe sprejemale same. Avstrijska vlada bo o njih odločala že v sredo. »Dokler je položaj za Grčijo in druge udoben, saj begunce pošiljajo naprej − to pa se še spodbuja z denarjem EU −, se ne smemo čuditi, da ni nadzora nad zunanjo mejo,« je povedal Kurz.

Ljubljana − Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je danes zavrnila možnost skupnega nadzora Slovenije, Avstrije in Nemčije na slovenski južni meji, saj v njem vidi nastavek za »vročo točko« v Sloveniji. Ministrica je v DZ izpostavila pomen ravnanja Hrvaške ter napovedala, da bo Slovenija uporabila vsa sredstva in ukrepe, da ne postane žep za migrante.

Sodelovanje z Avstrijo po ministričinih besedah za zdaj dobro poteka, zato prebežniki ne zastajajo na našem ozemlju. »Če pa bo prišlo do enostranskih odločitev Avstrije in Nemčije, se bo Slovenija temu ustrezno odzvala in ukrepala,« je v izjavi novinarjem pred sejo odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo napovedala Györkös Žnidarjeva.

Pogovori o skupnem nadzoru Slovenije, Avstrije in Nemčije na naši južni meji po njenih zagotovilih ne potekajo, saj je to možnost zavrnila. Kar naj bi Slovenija po tem potencialnem sporazumu izvajala, mora namreč po njenem mnenju izvajati Hrvaška na svojih mejah.

Po njenih besedah je govor o dveh različnih zadevah, in sicer o skupni registraciji na naši meji ter o ukrepih Avstrije. Spomnila je, da se v teh dneh migracijske politike držav vsak dan spreminjajo, zato Slovenija intenzivno sodeluje v bilateralnih dogovarjanjih z državami, prevzema pa tudi aktivno vlogo pri predlaganju ukrepov, ki so nujni za to, da »pridemo do položaja, da bo stanje migracij na zahodnobalkanski poti obvladano«.

Ukrepi, da Slovenija ne bi postala žep za migrante

Zato je bil tudi premier Miro Cerar na obisku pri nemški kanclerki Angeli Merkel, je dejala ministrica. V kratkem bo Cerar po njenih besedah svojim kolegom tudi poslal pismo, v katerem bo izrecno predlagal, da je med drugim treba začeti izvajati nadzor nad migracijskim tokom na grško-makedonski meji, ker bo to pomenilo, da bo tok bolje obvladan tudi v zvezi s Slovenijo.

»Slovenija prevzema vse ukrepe, ki so potrebni za to, da ne bi postala žep za migrante, in bo ukrepe sprejemala tudi v prihodnje,« je zagotovila ministrica. Ukrepov pa ne razkriva, saj njihova napoved po njenem mnenju niti ni primerna. Ti ukrepi bodo po njenih besedah do neke mere nosili tudi oznako tajno. »Se pa Slovenija pripravlja na različne scenarije in bo, če bo treba, ukrepala dosledno in odločno. Uporabili bomo vsa sredstva, da se to, da bi bili žep za migrante, ne bo zgodilo,« je napovedala ministrica.

Obrnili se bodo tudi na Hrvate

Izjave avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna so razburkale javnost, a po ministričinih besedah ni povedal ničesar, kar v zadnjih dneh ne bi izvajali. V tej zgodbi je po njenih besedah izjemno pomembna Hrvaška, zlasti kar zadeva težak položaj Slovenije. »Brez konstruktivnega sodelovanja Hrvaške in skupnih pravil na celotni migracijski poti si ne predstavljamo hitre rešitve za obvladovanje migracijskega toka,« je poudarila ministrica.

Zato bodo, kot napoveduje, takoj po ustanovitvi nove hrvaške vlade pristopili do novega ministra za notranje zadeve. Upa, da bo z njegove strani večja pripravljenost na konstruktivne pogovore za obvladovanje migracijskega toka.

Ukrep, po katerem bi Avstrija zavračala vse migrante, ki v Nemčiji ne nameravajo zaprositi za azil, se po besedah notranje ministrice še ne izvaja. Če pa se bo začel izvajati, se bo Slovenija na to tudi odzvala, je povedala in zagotovila, da so pripravljeni na različne scenarije.

Sejo, ki se je začela pred dobre pol ure, sicer spremljajo postopkovni zapleti. V ZL so uvodoma predlagali hkratno obravnavo obeh točk dnevnega reda − torej o priporočilih vladi za preprečevanje nadaljnjih posledic begunske krize in o prenehanju postavljanja žične ograje na južni meji.

Še preden je predsednica odbora Lilijana Kozlovič (SMC) ta predlog dala na glasovanje, so v SDS in NSi pozvali k ponovnemu razmisleku o tem. Tako je bila na pobudo SDS seja odbora najprej prekinjena za deset minut, pozneje pa na pobudo NSi še za pol ure in se bo nadaljevala ob 14. uri.

Prijavi sovražni govor