Tiskane izdaje
Posebna delovna skupina vlade je pripravila ukrepe, ki naj bi Halozam pomagali k hitrejšemu gospodarskemu razvoju. Z njimi je nekoliko bolj odprla vrata za kmetovanje v Halozah, koliko pa bo to v resnici izboljšalo položaj Haložanov, je odvisno od tega, ali se bodo in koliko za nove ter tudi nekoliko ugodnejše dosedanje kmetijske vspodbude in neposredna plačila sploh potegovali.
Ukrepe je v resnici pripravilo le ministrstvo za kmetijstvo (državna sekretarka Tanja Strniša je vodila delo celotne komisije), druga ministrstva pa tudi po mnenju poslanke Suzane Lep Šimenko niso pokazala dovolj zanimanja.
Na osnovi razvojnih podatkov za Haloze je delovna skupina pripravila višje dosedanje ali uvedla nove pomoči temu območju. V Halozah se zmanjšuje število otrok, vedno manj je delovno aktivnih prebivalcev, razen v občini Zavrč število prebivalcev stagnira ali se zmanjšuje. »Z dosedanjo neživljenjsko prostosko politiko je nastalo to stanje. Pričakoval sem ukrepe za odkupovanje opuščenih kmetij in priseljevanje ljudi, kar bi lahko popravilo storjene napake,« poudarja župan Žetal Anton Butolen.
Velika haloška problema sta strmina kmetijskih zemljišč (2706 hektarov kmetijskih zemljišč je z nagibom najmanj 35 odstotkov, 564 ha pa z nagibom preko 50 odstotkov) in zelo intentivno že pol stoletja napredujoče zaraščanje kmetijske zemlje. »Lani je propadlo 13 naših kmetij in dalo zemljo počivat. Do leta 2020 bodo na tak način Haloze »pustinja««, napoveduje Franc Cep iz Društvo hribovitih kmetij.
Razen ravninskega dela občine Videm je celotno območje Haloz razvrščeno med območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.
Po novem bodo okoljska plačila višja, razpisali bodo posebno podpora za pašo živali, pri vseh podporah bodo upoštevli poseben koeficient razvitosti, ki ga izračunava ministrstvo za finance. Uvedli pa bodo dodatna plačila za strma obdelana zemljišča, tri tisoč evrov bo dobil lastnik vsakega hektarja, ki je bil zaraščen, pa ga bo očistili in deset let vzdrževal. Tudi najemnine za strma državna zemljišča bodo znižali.
Majhne kmetije bodo lahko zaprosile za enkratno pomoč, poenostavili bodo dokumentacijo za male naložbe do 15 tisoč evrov, sredstva za regionalni razvoj pa bo lahko črpala tudi Lokalna akcijska skupina Haloze.
Tanja Strniša poudarja: »Ne moremo vedeti, koliko učinka bodo imeli ukrepi, saj ne vemo, koliko kmetij se bo na katerega prijavilo. Ne moremo pa Halozam deliti denarja drugače kot drugim območjem.« »Haloze so zdaj dobile več priložnosti. Postati morajo blagovna znamka. Bojim se le, ali bomo imeli dovolj kvalitetne programe,« pa učinke napoveduje direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek.
Za razvoj slovenskega podeželja je Slovenija pripravila poseben razvojni program (Evropska komisija ga je potrdila 13. februarja lani), lanskega 29. decembra pa je že poslala prvi predlog sprememb in te naj bi komisija potrdila v letošnjem marcu. V teh spremembah so že ti novi ali spremenjeni stari kmetijski ukrepi, ki jih je pripravila delovna skupina za Haloze, veljali pa bodo za vsa slovenska območja, ki ustrezajo novim kriterijem in pogojem. Za vse ukrepe na slovenskem podeželju bo do leta 2020 na voljo milijarda in 107 milijonov evrov, od tega 837,9 mio evropskih sredstev, ostalo bo prispeval državni proračun.
