Tiskane izdaje
V začetku lanskega leta sta dva odbora slovenskega parlamenta (za gospodarstvo in za kmetijstvo) obravnavala gospodarski položaj v Halozah in vladi predlagala, da ustanovi posebno skupino, ki bo ugotovila, kako bi se tej deželici dalo pomagati.
Sprva določeni rok pol leta je bil že v osnovi prekratek in vlada je sredi leta dala skupini še dodatnega pol leta časa. Lani 23. decembra je vlada obravnavala poročilo te delovne skupine in ga potrdila, danes pa ga bodo predstavili javnosti. Delovno skupino vodi državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša.
Obisk vladne delovne skupine 2014
V lanskem letu se je slovenska vlada bolj ukvarjala z razvojem Haloz kot katerakoli doslej v samostojni Sloveniji. Že sredi aprila je Haloze obiskal minister za kmetijstvo Dejan Židan, si ogledal nekaj gopodarstev, ki kmetujejo v posebnih hribovitih pogojih, pa kljub izjemnim strminam ne spadajo med gorske kmetije, kar bi jim doslej prinašalo nekaj ugodnosti.
V začetku lanskega maja se je s člani delovne skupine srečal premier Miro Cerar, ob tej priložnosti pa si je ogledal še razmere gradu Borl in spoznal nekaj najbolj peprečih problemov te pokrajine.
Sredi junija je bila na celodnevnem obisku v Halozah celotna vladna delovna skupina, ki je dotlej že izoblikovala osnovna izhodišča za pripravo lokalnega razvoja v letih 2014 do 2020.
Proti koncu lanskega avgusta je na spoznavno pot haloških problemov v Haloze prišel še gospodarski minister Zdravko Počivavšek. Z direktorjem direktoirata za regionalni razvoj Markom Drofenikom sta z domačini preučevala gospodarski
položaj in probleme, predstavili pa so jima že tudi nekaj možnih ukrepov, ki naj bi jih vseboval haloški razvojni program.
Minister zavrnil posebni zakon
Sredi oktobra je delovna skupina v Cirkulanah javnosti predstavila svoje delo po posameznih področjih od gospodarskega razvoja, kmetijskih možnosti in varstva narave do turističnih možnosti. V tem obdobju je Lokalna akcijska skupina Halo iz Cirkulan ves čas spremljala nastajanje razvojnega programa in s svojim dobrim poznavanjem Haloz pomagala usmerjati iskanje najboljših možnih ukrepov.
V Halozah se je že nekaj časa oblikovala zahteva, da bi vlada za razvoj pripravila poseben zakon, ki bi razpolagal z določenim proračunom, vendar je predvsem gospodarski minister takšno možnost zavrnil. Pa tudi delovna skupina je menila, da je v Sloveniji še precej manjrazvitih območij, ki bi v primeru posebnega zakona zahtevala takšno obravnavo tudi zase.
Zato je danes v Podlehniku mogoče med predlaganimi ukrepi pričakovati večino takšnih, ki že veljajo ali bodo veljali za celotno Slovenijo, za Haloze pa bodo najbrž nekateri izmed potrebnih pogojev omiljeni ali posebej ovrednoteni, kar bi zagotavljalo, da bi jih Haložani lahko izkoristili.
Ekonomski položaj kmetij in domačij v Halozah je namreč tak, da se zaradi drage priprave projektov in zaradi pomanjkanja denarja za lastno udeležbo pri njih večina niti ne prijavlja na sicer ugodne projektne razpise in razvojne spodbude.
