Tiskane izdaje
Brežice – Po tehničnem pregledu, ki ga bodo izvajali od jutri do 19. septembra, bo HE Brežice pripravljena na začetek poskusnega obratovanja. A zadovoljstvo lokalne skupnosti kljub temu ni popolno. Objekt še vedno ne zagotavlja protipoplavne zaščite Krške vasi in Velikih Malenc, zato je župan na sestanek povabil ministrico za okolje.
Glede na določila vladne uredbe o HE Brežice bi država predvidene ukrepe morala izvesti najpozneje do konca junija letos. Ko se bo premier Miro Cerar 27. septembra udeležil slovesnosti ob uradnem odprtju elektrarne, v okolici obeh vasi, kjer je ob poplavah pod vodo več deset hiš, delovnih strojev še vedno ne bo.
Brežiški župan Ivan Molan je že večkrat dejal, da brez zaščite Krške vasi in Velikih Malenc občina elektrarni ne bo izdala soglasja za redno obratovanje. Toda ker mora pred začetkom rednega proizvajanja električne energije objekt še leto dni obratovati poskusno, Brežičanom za zdaj drugega kot prošnje, naslovljene na pristojne, ne ostane.
»Prvi korak je bil, da smo za danes dogovorili sestanek z ministrico, začeli pogovore o tej temi in dobili določena zagotovila. Ne glede na to, da država predvidene ukrepe do 30. junija ni izvedla, upam, da bo ta projekt končala,« je dejal Molan.
Prvi zidovi jeseni
Ministrica Irena Majcen je Brežičanom dejala, da bodo gradbinci prvega od treh ukrepov za zaščito obeh vasi – to so zidovi ob Krki – začeli graditi konec oktobra ali na začetku novembra: »Pričakujemo, da bomo v mesecu dni pridobili delno gradbeno dovoljenje. Nato bomo takoj pristopili k investiciji.«
Vojko Sotošek, direktor državnega podjetja Infra, ki gradi neenergetsko infrastrukturo ob spodnjesavskih hidroelektrarnah, je dejal, da ima družba za zaščito obeh vasi letos na voljo 1,5 milijona evrov. V najslabšem primeru bodo zidovi zgrajeni spomladi, obljublja Sotošek.
Zgolj betonska zaščita vaščanov ne bo rešila pred poplavami. Ti bodo ob obilnejših padavinah mirneje spali šele po razširitvi struge Krke na območju pred njenim izlivom in predvsem po poglobitvi Save dobra dva kilometra dolvodno od sotočja obeh rek. Na območju ob špici bo dno Save tako 1,8 metra globlje, kot je zdaj.
Časovni načrt neznan
»Ta dva protipoplavna ukrepa je mogoče izvesti v štirih mesecih,« pravi Sotošek. Odgovora na vprašanje, kdaj bodo nastopili ti štirje meseci, direktor Infre, tako kot tudi ministrica ne, ni znal ponuditi. Oba sicer upata na izvedbo vsaj v letu 2018.
Podprojekta širitve Krke in poglabljanja Save sta del prostorskih ureditev v sklopu gradnje HE Mokrice. Država je prostorski načrt za zadnjo spodnejsavsko hidroelektrarno sprejela že avgusta 2013, a okoljevarstvenega soglasja v štirih letih od takrat še vedno ni izdala. Na vprašanje, kako je lahko bilo v primeru Magne soglasje izdano v nekaj mesecih, je ministrica odgovorila, da je pri HE Mokrice investitor država.
Ta finančne konstrukcije za gradnjo neenergetske infrastrukture ob HE Mokrice še vedno nima sestavljene. Podobno zgodbo in posledično zamude pri gradnji smo spremljali tudi v primeru HE Krško in HE Brežice. Kljub temu pa naj bi ministrstvo večmilijonski znesek potrebovalo za poglobitev Save in razširitev Krke leta 2018, če bo to treba, uspelo zagotoviti.
