Diana Zajec, zdravje
Ljubljana – S problemi Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana se ukvarjajo že več kot desetletje. Bivalne razmere, ki onemogočajo kakovostno in varno zdravljenje bolnikov, naj bi sanirali s posojilom, ki bi ga sami odplačevali. A se znova zatika. Tokrat na ministrstvu za finance.
Ministrstvo se je z načrtovanim načinom reševanja, dolgoročno zadolžitvijo UKC Ljubljana, najprej strinjalo. Vodstvo UKC Ljubljana je zato na podlagi veljavne zakonodaje na področju investicij iz sredstev javnih financ pripravilo investicijski program in vanj umestilo naložbo v prostore kliničnega oddelka (KO) za hematologijo tamkajšnje interne klinike.
Izkazalo se je, da načrtovani projekt precej presega tako finančno interno stopnjo donosnosti kot tudi predpisano ekonomsko stopnjo donosnosti ter da bo zdravstveno koristil bolnikom. V UKC so zato financiranje za poplačilo posojila že vnesli v finančni načrt te terciarne institucije; krili ga bodo iz amortizacije in tekočih sredstev poslovanja.
Soglasje k začetku postopka dolgoročne zadolžitve UKC Ljubljana v višini 11,2 milijona evrov je ministrstvo za finance (po poprejšnjem pozitivnem mnenju ministrstva za zdravje) izdalo 4. oktobra lani.
Na tej podlagi so v UKC izbrali najugodnejšega kreditodajalca (prošnjo za ponudbo so poslali 30 bankam) in pred natančno mesecem dni ministrstvo za finance zaprosili za dokončno soglasje k dolgoročni zadolžitvi. Na zahtevo ministrstva so morali vlogo dopolniti še z obrazložitvijo izbora najugodnejšega kreditodajalca in s pridobitvijo novega osnutka kreditne pogodbe z izbrano banko. To so naredili, soglasja pa še vedno ni.
Kaj je s soglasjem?
Na ministrstvu za finance pravijo, da posamezne predloge zadolžitev javnih zavodov presojajo v skladu z zakonom o javnih financah, pri čemer »pravila zadolževanja veljajo za vse javne zavode in ne le za javne zavode na področju zdravstva«.
Pri konkretnem predlogu zadolžitve so, očitno post festum, ocenili, »da zadolžitev ne bi bila v skladu z javnofinančnimi predpisi«, saj da ima »predmet investicije in s tem zadolžitve UKC za posledico povečanje vrednosti infrastrukture, ki je v lasti Republike Slovenije, in ne UKC«. Zdaj pravijo, da kljub zavrnitvi konkretnega predloga zadolževanja iščejo možne kompromisne rešitve.
Obrazložitev (ne)utemeljenosti tovrstne presoje bo nujna, in, ne nazadnje, tudi pričakovana in zahtevana. Vodstvo UKC je že prejšnji četrtek znova pisalo ministrstvu za finance, saj pričakujejo sestanek, na katerem bi radi »pojasnili vsa morebitna nerešena vprašanja«, ker zadržkov pri izdaji končnega soglasja ne razumejo. Odgovora še niso prejeli.
In kaj pravijo na resornem ministrstvu? Na direktoratu za zdravstveno ekonomiko, ki ga vodi generalna direktorica Elda Gregorič Rogelj, projekt še vedno podpirajo, saj je »nujen z vidika vzpostavljanja ustreznih prostorskih pogojev za kakovostno obravnavo najzahtevnejših pacientov«. Njihovo stališče torej ostaja nespremenjeno. Z odgovornimi iz UKC se dogovarjajo »o potencialnih alternativnih rešitvah, ki bi omogočile izvedbo projekta« – zavedajoč se, da ta pomeni prvo naložbeno prioriteto UKC v tem letu.
Bolniki so ogorčeni
Tudi združenja bolnikov že več kot deset let opozarjajo na neustrezne prostorske razmere, kjer pogoji za zdravljenje ne ustrezajo standardom razvitega dela stare celine.
Kristina Modic, predsednica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L & L, pojasnjuje: »Bolniki, ki prestajajo najtežje oblike kemoterapij in presaditve kostnega mozga, so izpostavljeni življenjsko ogrožujočim glivičnim, bakterijskim in virusnim okužbam.« Prostori so že več let v slabem stanju ter brez ustreznih prezračevalnih in filtracijskih sistemov, ki bi omejili prenos okužb, čeprav so takšni sistemi v razvitem svetu nekaj samoumevnega.
Velik problem je tudi prostorska stiska, saj bolnike nemalokrat zdravijo na zasilnih posteljah. »Pri virusnih okužbah, denimo, bolnika največkrat ni mogoče izolirati, saj enoposteljnih sob s pripadajočimi sanitarijami na oddelku ni. Tako se okužbe lahko hitro širijo. Takšne razmere resno ogrožajo bolnike, ki se zdravijo na kliničnem oddelku za hematologijo, prav tako pa otežujejo delo zdravstvenemu osebju,« opozarja predsednica tega združenja.
Bolniki, ki si od leta 2007 pospešeno prizadevajo za ureditev razmer na hematologiji, so ogorčeni zaradi po njihovi oceni nerazumnega zavlačevanja ministrstva za finance. To bo po oceni združenja vplivalo na ponovno zamudo pri selitvi bolnikov v ustreznejše in varnejše prostore, posledično pa »tudi na preživetje bolnikov, ki se zdravijo v zdajšnjih prostorih tega oddelka«.
Adaptacijo prostorov bi lahko dokončali v dobrem letu. Takrat bodo ti bolniki dobili povsem drugačne možnosti za zdravljenje – takšne, ki bi jim jih morali zagotoviti že zdavnaj.