Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovensko društvo hospic se ni prijavilo na javni razpis ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) za pridobitev koncesije za institucionalno varstvo na smrt bolnih. Na ministrstvo pa do srede opolnoči, ko je potekel podaljšani rok, ni bilo nobene vloge.
»To je bila težka odločitev, saj takih priložnosti ni veliko, glede na razmere v državi si jih tudi ne moremo obetati. Vendar pa je javni razpis vključeval nekatera tveganja, ki bi ogrozila eksistenco društva,« je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnila predsednica društva in vodja hiše hospica Tatjana Fink. Po predlagani pogodbi bi morali koncesijo skleniti za 40 let. Ob sklenitvi koncesije bi pridobili le četrtino potrebnega denarja za zdravstveni del oskrbe, pri čemer bi bili odškodninsko odgovorni za neizpolnitev pogodbe. Posledica pa bi bila insolventnost društva, zato so jim strokovnjaki odsvetovali prijavo na razpis, je pojasnila Finkova.
Poleg tega ima MDDSZ po predlogu koncesijske pogodbe pravico vstopiti v najemno razmerje, če bi prišlo do predčasnega odstopa od koncesije. To pa pomeni, da bi društvo lahko izgubilo pravico do najema in uporabe hiše. Ob vsem tem pa je tudi prijava na razpis previsok strošek za nevladno in neprofitno organizacijo, ki živi »iz rok v usta«. Pogoj za prijavo je bilo namreč revizijsko poročilo za preteklo obračunsko obdobje, ki stane od 5000 do 10.000 evrov. Za bančno garancijo za resnost ponudbe pa bi morali plačati 15.800 evrov, odstotek od vrednosti hiše, ki jo je MOL ocenila na 1,580 milijona evrov. Bančna garancija pa predstavlja resno grožnjo za unovčenje, če ne bi podpisali koncesijske pogodbe pod razpisanimi pogoji, razlaga Finkova.
Javni razpis je bil pisan po meri in normativih, ki veljajo za domove za starejše, in ne upoštevajo posebnosti paliativne dejavnosti, ki poleg zdravstvenega varstva, osnovne in socialne oskrbe vključuje tudi duhovno oporo. Eden izmed pomembnih članov tima je tudi socialni delavec, ki v razpisu ni ustrezno opredeljen. Po mnenju Finkove bi na ministrstvu, če bi zares nameravali reševati problem financiranja hiše hospica, bi paliativno oskrbo umestili kot dejavnost v pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev. Tako bi bil razpis za koncesijo precej drugačen in ne bi bil pisan po normativih domov za starejše. V hišo hospica namreč večinoma vstopajo najtežji bolniki, ki potrebujejo veliko lajšanja težkih simptomov bolezni ter visoko strokovno paliativno zdravstveno nego. Za razliko od domov za starejše, kjer je oskrba dolgotrajna, je v hospicu oskrba zelo kratkotrajna, lani je v povprečju trajala 18 dni. To pa zahteva tudi več kadra.
Da bi dokazali, da niso poosebljanje elite in hiša hospica ni izbrano domovanje za bogate posameznike, ampak za vse, so se v upravnem odboru društva odločili, da sta od 1. oktobra bivanje in oskrba v hiši brezplačna za vse uporabnike, tako kot v drugih državah Evrope. Do zdaj so namreč uporabniki plačevali 26,67 evra na dan oziroma 800 evrov na mesec. »Ob tem verjamemo in zaupamo, da nas bodo ljudje razumeli in nam izrazili podporo z donacijami ter nam tako omogočili nadaljevanje poslanstva,« pravi Finkova. V prvem letošnjem polletju je društvo prejelo dobrih 128.000 evrov donacij, stroški poslovanja pa so v tem času bili 213.000 evrov. Od MOL prejmejo 33.000 evrov na leto, 28.000 evrov pa za socialnega delavca od MDDSZ. S podpisom koncesije pa bi ta sredstva izgubili. V hiši z 12 posteljami je trenutno 8 stanovalcev. V prihodnosti si želijo odpreti vsaj še dve hiši hospica, na Štajerskem in Primorskem. V petek, 11. oktobra, pripravljajo dan odprtih vrat.
V društvu računajo na pritisk javnosti, zaradi katerega bi pristojna ministrstva dojela, da bo treba razpisati koncesijo v skladu z resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva od 2013 do 2020, ki je bila sprejeta pred nekaj meseci. Nenazadnje pa je še vedno možnost, da uveljavijo junijsko pogodbo z zasebno bolnišnico – Kirurgijo Bitenc, preko katere bi letos od ZZZS za zdravstveno dejavnost prejeli 100.000 evrov. ZZZS je sicer ugotovil, da za to ta bolnišnica ne izpolnjuje pogojev, Finkova pa meni drugače.
Znano je, da se je hospic za sodelovanje dogovarjal tudi z negovalno bolnišnico v Sežani, vendar do dogovora zaradi prenizko odmerjene vsote in popolnoma različnih konceptov oskrbe ni prišlo. Denar, ki je bil v bolnišnici rezerviran za hišo hospica – v splošnem dogovoru za leto 2010 je bilo za oskrbni dan bolnika v hospicu namenjenih 54 evrov bruto –, pa je po besedah Finkove bolnišnica porabila za druge namene.
