Hiša, kjer je doma sreča

Samostojno življenje: velike potrebe po bivalnih enotah za osebe z motnjo v duševnem razvoju na Koroškem.

Objavljeno
21. maj 2015 22.56
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec

Ravne na Koroškem – S prireditvijo v ravenskem kulturnem centru so v CUDV Črna na Koroškem obeležili petnajstletnico stanovanjske enote Hiša sreče, v kateri že od leta 2000 samostojno živi osem varovancev, hkrati pa so praznovali tudi desetletnico dnevnega centra Ravne. Hiša sreče stoji med drugimi stanovanjskimi hišami na Čečovju, tovrstni način bivanja pa varovancem omogoči kar najvišjo mero individualnega razvoja, intimnosti, samostojnosti in vključitve v življenje.

"Stanovalce Hiše sreče zjutraj ob šestih obišče vzgojitelj ali delovni inštruktor, skupaj pripravijo zajtrk, nato jih pospremi na delo v Varstveno delovni center na Ravne, kjer z njimi ostane do popoldneva," opisuje vsakdan v Hiši sreče direktorica CUDV Vojka Lipovšek. "Ko se vrnejo domov, je z njimi varuhinja, pripravijo kosilo, pospravljajo, urejajo okolico hiše, gredo v trgovino in se ukvarjajo s svojimi hobiji - ustvarjajo, hodijo na plavanje, na abonmajske prireditve." S šestimi stanovalci in dvema stanovalkama dela tudi individualna strokovna delavka. "Hiša sreče jim omogoča, da živijo polno in srečno življenje v kraju, kjer jih je tudi okolica toplo sprejela," pravi Lipovškova.

Bivalne enote čedalje bolj iskane

Zaradi čedalje večjih potreb po tovrstni obliki bivanja oseb z motnjo v duševnem razvoju so takšno bivalno enoto odprli tudi na Prevaljah, prizadevajo pa si za še vsaj tri: v Slovenj Gradcu, Radljah ob Dravi in Mežici. V obeh hišah ter sedmih stanovanjih v Črni živi 47 varovancev CUDV od skupaj 245, ki živijo v CUDV. "Potrebe po tovrstnih nastanitvah za odrasle so na Koroškem velike," ugotavlja Lipovškova, "pa tudi sodobni strokovni trendi so naravnani k deinstitucionalizaciji varstva oseb z motnjo v duševnem razvoju, kar pomeni, da se odmikamo od velikih institucij kot je CUDV v manjše enote." Ker v sedanjih razmerah ne moremo pričakovati, da bi nam gradnjo takšnih bivalnih enot financirala država, se dogovarjamo z občinami in zasebnimi investitorji, da objekte po zahtevanih kriterijih zgradijo ali preuredijo, nato pa jih najamemo." Tudi v Radljah in v Slovenj Gradcu pa si želijo še kakšnega stanovanja za svoje varovance.