Tiskane izdaje
Slovenske Konjice – Svet na novo odkriva konopljo in njeno univerzalno uporabnost v prehrani, tekstilni industriji, kozmetiki, medicini in tudi avtomobilski industriji ter gradnji. V Sloveniji imamo za zdaj štiri objekte iz konoplje, a samo eden je nastal s posebno tehniko, katere velika prednost je hitrost. Hiša v Slovenskih Konjicah je zrasla v dobrih petih dneh in bo kmalu na ogled vsem, ki jih zanima ali takšen način gradnje ali obnove.
»Za takšno hišo smo se odločili, ker je večina materiala dobesedno z njive. Samo predelati ga je treba – olupiti stebla in sredico narezati na sekance –, da je primeren za uporabo. Poleg tega hiša iz konoplje nima obremenilnega vpliva na okolje, kar je dobro za človeštvo,« pravi investitor Miha Lamovec.
Prav ekološki vidik je največja prednost konoplje. Celoten proces uporabe ima namreč negativen ogljični odtis. »Rastlina je že med rastjo vsrkala več ogljikovega dioksida, kot smo ga proizvedli pri gradnji hiše. Poleg tega ga hiša nase veže še naprej,« razlaga Lamovec. To omogoča sestava konopljinega betona iz konoplje, apna in vode. Apno po vgradnji ponovno karbonizira, torej nase veže ogljikov dioksid iz ozračja in se spreminja v apnenec, s čimer postaja trdnejši. Prednost takšne gradnje je tudi, da konoplja onemogoča širjenje ognja, saj samo tli in ne gori.
Pet dni in hiša stoji
Medtem ko je za konopljin beton primerna sredica rastline, je izolacija iz vlaken. Takšne izolacije je na trgu že precej in nadomešča kameno ter stekleno volno. A tudi konopljin beton, ki ga uporabljajo za gradnjo, je sam po sebi izolacija. »Klasična« gradnja s konopljinim betonom je precej zamudna. Kot navaja arhitekt Sani Okretič Resulbegović, ki je zasnoval tudi hišo v Slovenskih Konjicah, se pri takšni gradnji okoli stebričev postavijo opaži, v katere se plast za plastjo nabija še vlažen material: »Posebno orodje ali pretirano predznanje nista potrebni, pomanjkljivost je le v tem, da je metoda precej zamudna.« Precej hitrejše je strojno vbrizgavanje konopljinega betona. Metoda je po svetu vse bolj razširjena, prvi v Sloveniji so jo uporabili v Slovenskih Konjicah.
Najprej so postavili leseno skeletno konstrukcijo in na stebričke razvili opaž iz plošč OSB in trstike. V posebnem stroju, ki ga je iz Francije pripeljalo podjetje Développement Chanvre, so na opaž nabrizgali konopljin beton. »V stroju se sproti mešajo konoplja, apno in voda, nato pa se mešanica po cevi brizga kot omet. Najprej smo naredili zunanje stene, debele okoli 40 centimetrov. Notranje so debele okoli 16 centimetrov, skupaj z glinenimi ometi okoli 22,« je pojasnil Lamovec, ki pravi, da odpadka pri gradnji skorajda ni: »Za brizganje potrebuješ šest ljudi. Eden drži cev, drugi upravlja stroj. Vedno naneseš več, kot je predvidena končna debelina stene, in nato presežek z glajenjem odstraniš. Dva delavca ves čas pobirata material, ki je odpadel. Vračata ga v stroj in tako je izguba zelo majhna, saj se vse sproti porablja.«
»Hiša iz konoplje nima obremenilnega vpliva na okolje, kar je dobro za človeštvo,« o vzrokih za svojo odločitev pravi investitor Miha Lamovec. Foto: Mavric Pivk
Uravnavanje vlage
Vsi, ki prodajajo tekstil iz konoplje, poudarjajo, da je konoplja čudovita predvsem zaradi uravnavanja toplote in vlage. Podobno je s hišo, razlaga Lamovec: »Hiša uravnava vlago. Če je vlage preveč, jo veže nase, če bi se zrak preveč izsušil, se vlaga v steni širi nazaj v prostor.« Plesni tako v teh hišah ni.
Ker dobro skladišči toploto, jo lahko tudi ogrevamo na dveh stopinjah manj kot klasično grajeno hišo, je antibakterijska, za starše, ki poskušajo utišati razigrano mladež ali naporne najstnike, pa je morda najbolj razveseljivo, da je konopljin beton odličen zvočni izolator. Čeprav je hiša trdna in bo vedno bolj, saj bo po besedah investitorja končno trdnost dobila šele čez štiri leta, konoplja vendarle ni beton. Na stene lahko brez skrbi pribijete sliko, kuhinjske elemente pa je treba prej načrtovati in stene, kjer so predvideni, dodatno ojačati.
Danes še dražje
Hiša, ki so jo postavili v Slovenskih Konjicah, je deset odstotkov dražja, kot bi bila enako velika iz opeke. Cena konoplje na trgu niha, poleg tega vgrajena konoplja ni iz Slovenije, ker še nimamo prave predelave za gradnjo. »Materiala ni niti v Nemčiji niti v Franciji dovolj in ga ni preprosto kupiti. V prihodnosti mora biti takšna hiša cenejša, seveda če se bo oblikoval sistem proizvodnje, torej pridelave in predelave,« pove Lamovec. Edino podjetje v Sloveniji iz Kaple pri Vranskem, ki je predelovalo konopljo za gradbeništvo, je to (za zdaj) opustilo.
Kljub temu je Lamovec prepričan, da je v konopljinih hišah prihodnost. S prijateljem Rokom Pevcem sta že registrirala blagovno znamko Wood&Hemp constructions, v načrtu imata nakup stroja za brizganje. Že postavljena hiša bo referenčna in bo kmalu odprla vrata za vse, ki bi si sami želeli tak dom. Lamovec pravi, da bi slovensko konopljo za gradnjo hiš zagotovo kupovali: »Konoplja, ki zraste v Nemčiji, je podobna slovenski, ampak jo moramo pripeljati sem. Zakaj bi jo vozili, če lahko tu zraste? Toda dokler ne bo ustrezne predelave, ne bomo mogli graditi. Vemo pa, kako se to dela. Nizozemsko podjetje HempFlax že 25 let razvija stroje za predelavo konoplje. Za proizvodnjo in predelavo so našli Romunijo, kamor so vložili 20 milijonov evrov. Je pa tam sodelovala tudi država, ki jih je privabila.«
