Hitra cesta na Koroško v letu 2019

Prevalje – Premier Miro Cerar je na obisku na Koroškem obljubil, da bo njegova vlada projekt gradnje severnega dela tretje razvojne osi končno premaknila z mrtve točke. Kot je pojasnil minister Peter Gašperšič, bi lahko Dars na obeh odsekih (od avtoceste do Velenja in od Velenja do Slovenj Gradca) začel graditi leta 2019. Več bodo morali vložiti tudi v obnove obstoječih cest, uničeno cesto do mejnega prehoda Vič pa bodo popravili še letos.

Miro Cerar in Peter Gašperšič sta poudarila, da se bo tokrat vlada izkazala z dejanji in storila vse, da poveže Koroško z avtocestnim križem. Gašperšič je napovedal, da bodo za odsek od Velenja do Slovenj Gradca, za katerega je državni prostorski načrt že sprejet, še letos pripravili vse za začetek projektiranja, že aprila pa za ta odsek pričakujejo okoljevarstveno dovoljenje. Aktivnosti bo vodil Dars, ki bo cesto tudi gradil in cestninil, po ministrovih besedah pa bodo s hitro cesto povezane naloge umestili v Darsov načrt dela za letos. V letih 2016 in 2017 bodo projektirali, sledil bo odkup zemljišč. »Tukaj je zelo pomembno sodelovanje z vsemi lokalnimi skupnostmi, da bomo zemljišča lahko odkupili čim hitreje. Ocenjujemo, da bi vse to končali do leta 2018, potem se lahko začne razpis za izbiro izvajalca, 2019 pa bi lahko začeli gradnjo tega odseka.«

Hkrati so stekle tudi aktivnosti za nadaljnje umeščanje v prostor za odsek od avtoceste A1 do Velenja, da bi lahko tudi tega začeli graditi leta 2019. Umeščanje se nadaljuje po zahodni varianti, mimo Braslovč in Šentruperta, ki je bila zaradi poseganja na najboljša kmetijska zemljišča leta 2012 opuščena. »Poskušali bomo doseči rešitve, ki bi bile sprejemljive tudi za kmetijski resor, če bomo pri tem uspešni, računamo, da bi bil prostorski načrt lahko sprejet februarja prihodnje leto,« je dejal Gašperšič, ki ocenjuje, da je ta trasa najhitrejša možnost za umeščanje v prostor.

Od Slovenj Gradca do Otiškega Vrha in naprej proti Holmcu je umeščanje zastalo zaradi zahtevnega umeščanja takrat še štiripasovnice v prostor, zlasti v Mežiški dolini, in zaradi visokih investicijskih vrednosti, ki niso bile ekonomsko upravičljive. »Dosegli smo dogovor, da se v tem delu proučijo variante, ki ne bi bile tako zahtevne za umestitev in financiranje: to je modernizacija obstoječe trase ali umeščanje sodobne dvopasovnice v prostor.«

Predsednik vlade je napovedal, da bo investicijo v severni del tretje razvojne osi izvajal Dars, vendar pa mora država izvesti še nekaj aktivnosti, da bo lahko financiral gradnjo: gre za refinanciranje Darsovih sedanjih posojil in možnost priprave poroštvenih zakonov za nadaljnje financiranje teh odsekov. Sedemdeset kilometrov severnega dela tretje razvojne osi je ocenjeno na 1,3 milijarde evrov, odsek Slovenj Gradec–Velenje pa zaradi zahtevnosti gradnje na 500 milijonov. Cerar pa je zagotovil, da bodo »projektirali in gradili tako, da se ne bi nepremišljeno zadolžili ali povzročili problema na javnofinančnem področju«.

Gašperšič je predstavil tudi načrte za obnovo obstoječih cest in dejal, da je država upravljanje cestne infrastrukture v zadnjih letih močno zanemarila, obnove pa so bile preskromne, zato jim bodo morali v prihodnjih letih posvetiti večjo pozornost. »Pomembno nam je, da se na Koroškem in v drugih regijah ljudje otresemo blokad, strahov ali miselnosti, ki nas vodijo v razmišljanje saj se nič ne da, kaj pa zmorem sam, država ali nekdo drug je kriv za moje probleme,« je poudaril Cerar, »država se svojih odgovornosti zaveda in ne bo bežala od njih. Koroška ne sme ostati odrezana.« V dokaz za to, »da se kaj da«, bo vlada namenila pol milijona evrov za obnovo uničene ceste do mejnega prehoda Vič, in to še letos.