Hitra cesta za Korošce prepozno

Časovni načrt ministrstva gradnjo predvideva šele do leta 2030, zato gospodarstveniki za gradnjo do 2020 zahtevajo javno-zasebno partnerstvo.

Objavljeno
06. junij 2014 09.43
KOLONE TURISTOV
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Slovenj Gradec – Koroški gospodarstveniki so po več zahtevah končno dobili odgovor ministrstva glede časovnega načrta gradnje tretje razvojne osi in modernizacije preostalih cest. Hitro cesto naj bi od Velenja do Slovenj Gradca zgradili leta 2030, regionalko do Dravograda pa posodobili leta 2040. Za gospodarstvo je to nesprejemljivo.

Predsednica upravnega odbora Območne zbornice GZS Koroška in direktorica Petrola Energetike Mojca Kert je povedala, da osnutek resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa in prometne infrastrukture v RS vsebuje za Koroško dve ključni informaciji: gradnja hitre ceste je zajeta med ukrepi do leta 2030, modernizacija regionalke Holmec–Dravograd–Slovenj Gradec pa šele do leta 2040. »Ob takšnih podatkih koroški gospodarstveniki ne moremo ostati ravnodušni.« Na ministrstvo so naslovili dopis z zahtevami, ki so temeljnega pomena za razvoj koroškega gospodarstva.

Državno financiranje in krediti niso edine možnosti

»Petnajst ključnih gospodarskih stebrov, velikih pravnih oseb, je stabilnih, imajo aktivne lastnike in sprejete strateške načrte razvoja, kar vliva optimizem za dvanajst koroških občin. Čakati do leta 2040 je za koroško gospodarstvo odločno predolgo, dolžni smo sprejemati odločitve za prihodnost in brez podpore države je to nemogoče.«

Gospodarstveniki zahtevajo, naj ministrstvo do konca leta preuči alternativne modele financiranja gradnje tretje razvojne osi ter do konca leta opravi test javno-zasebnega partnerstva. »Na koroški GZS se dobro zavedamo omejenih možnosti države za financiranje tovrstnih projektov, vendar financiranje iz državnega proračuna in s pomočjo najetih kreditov ni edina možnost,« opozarja Kertova. Pri tem bi se lahko zgledovali po hrvaškem modelu, a kot pravi Kertova, državi za to manjka strategija upravljanja državnih kapitalskih naložb.

Posebno ogorčeni so nad tem, da je odsek Velenje–Slovenj Gradec že umeščen v prostor, namesto da bi ga zdaj začeli graditi, pa se je vsa aktivnost ustavila. »Prometni ministri so nam še pred kratkim obljubljali, da bo država zagotovila vire, ko bomo Korošci enotni glede trase. Zdaj imamo traso umeščeno, virov pa ni.« Gospodarstveniki pričakujejo, da bo z uvedbo javno-zasebnega partnerstva za gradnjo hitre ceste ministrstvo za infrastrukturo in prostor ustrezno spremenilo tudi nacionalno resolucijo o razvoju prometne infrastrukture ter gradnjo hitre ceste umestilo v časovni načrt naložb do leta 2020. Ocenjena vrednost gradnje tretje razvojne osi na odseku Velenje–Slovenj Gradec ter posodobitve regionalke do Dravograda in Holmca znaša 1,3 milijarde evrov.