»Hočemo, da tudi oni slišijo nas!«

Senožeče – »To je njihova teorija, jaz pa vem, kaj je njihova praksa,« je sinoči, potem ko je s sokrajani demonstrativno zapustila prvo delavnico o vetrnicah, dejala prebivalka Dolenje vasi, katere dom stoji najbližje obstoječi vetrnici, od nje oddaljen 850 metrov.

Prebivalci krajevne skupnosti (KS) Senožeče oziroma Dolenje vasi, ki že imajo izkušnjo z 2,3-megavatno vetrnico, in ki nasprotujejo postavitvi še do 40 vetrnic z močjo do treh megavatov v svoji krajevni skupnosti, so sinoči s povišanimi toni zapustili prizorišče prve delavnice, ki jo je organiziral investitor, podjetje Vepa.

Razjezila jih je povezovalka delavnice, predstavnica investitorja, ki po eni uri predstavitve poteka projekta ex cathedra ni omogočila zastavljanja vprašanj še druge strani, pač pa je vztrajala pri vnaprej načrtovanem scenariju pogovorov, ločeno za štirimi okroglimi mizami.

Temu so se udeleženci delavnice uprli. »Hoteli smo, da bi tudi oni poslušali nas, ne pa da bi morali samo mi poslušati njih,« je pred vrati krajevnega doma pojasnil Jovo Ferfila iz iniciativnega odbora, ki se ukvarja z vetrnicami pri KS Senožeče. »Vse hočejo predstaviti v najboljši luči, tako kot ustreza njim, toda naša praksa je drugačna. Ko piha burja in večinoma piha burja, se vetrnico sliši podnevi in ponoči pri zaprtih oknih,« pa je zatrdila Barbara Marinšek iz hiše najbližje vetrnici.

Investitor je prvotno minimalno petstometrsko razdaljo med naselji in vetrnicami povečal na 800 metrov. Po strokovni razlagi, da sta (manj moteči neslišni) infrazvočni hrup, ki je značilnost slabo narejenih vetrnic, in (bolj moteče enakomerno ponavljajoče se) švistanje elise mimo stebra moteča v oddaljenosti do 600 metrov, je nekdo, ki je ostal v dvorani, pripomnil, da o tem res ni moč prepričevati ljudi, katerih izkušnja je, da je vetrnica moteča celo na 850 metrih (odvisno od lege hiš). Gojko Musić iz Vepe je nato pojasnil, da bodo vsako stojišče temeljito preštudirali in z ozirom na to, da vetrnica stane tri milijone evrov, ne bodo tvegali poznejše odstranitve motečih vetrnic.

Investitor z dosedanjim upoštevanjem nekaterih omejitev, predvsem pa z delavnicami (prihodnji teden bosta še v Lažah in Dolenji vasi), ki jih ne predvideva postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta (DPN), kaže, koliko mu je do prvega velikega vetrnega parka v Sloveniji. Za dosego cilja pa bi moral poleg konflikta s krajani razrešiti tudi nasprotujoča stališča naravovarstva, na primer zavodov za gozdove, varstva narave, Parka Škocjanske jame, lovcev in drugih. V Parku Škocjanskih jam, Unescovi lokaliteti, popolnoma nasprotujejo projektu, zavod za varstvo narave pa zahteva izločitev 19 vetrnic z neposrednimi in daljinskimi vplivi vetrnic na območja Natura 2000. Pri Vepi pa ocenjujejo, da je zanje manj kot 20 vetrnic nesprejemljivo.

V postopku priprave DPN mora investitor izdelati tudi celovito presojo vplivov na okolje, v okviru katere bodo, pričakujejo, vse konflikte odpravili in poiskali sprejemljiva stojišča za vetrnice. Predvidoma do konca leta bodo pripravili študijo variant in okoljsko poročilo, ki bosta nato v enomesečni javni razgrnitvi in obravnavi. Sledila pa bo izdelava presoje vplivov na okolje in osnutka DPN.