Alp hotel bo (najmanj) dve leti upravljala štajerska družba Žniders, ki v Bovcu že uspešno posluje s Hotelom Mangart. V kraju upajo, da se s tem agonija negotovosti glede prihodnosti hotelov naposled končuje. »Ni objektivnih razlogov, da hoteli v tej dolini ne bi dobro delovali,« poudarja direktor LTO Bovec Janko Humar.
Mangart in Alp se bosta z najemno pogodbo predvidoma združila v prihodnjih dneh, ko bodo podrobnosti potrdili lastniki hotela v družbi Heta, ki kot slaba banka razprodaja nasedle naložbe skupine Hypo. Zadnja leta je Alp z družbo Hoteli Bovec nad gladino uspešno držala Renata Doberšek, vendar očitno ni prepričala Hete z novo najemno ponudbo.
»Vodstvo Hete se je odločilo za drugega najemnika, ki naj bi bil v prihodnosti pripravljen hotel odkupiti. Mi odkupa nismo ponudili. Smo se pa zelo trudili, da smo hotel lahko sploh tržili, saj je objekt z vso opremo že več let dotrajan in potreben celovite obnove. S tem je poslovna aktivnost podjetja Hoteli Bovec v Bovcu končana,« je pojasnila Doberškova, ki pravi, da dogajanja, povezanega z razpisom, postopkom izbora in pogajanji, za zdaj ne bi komentirala.
Čeprav brez najemne pogodbe je v pripravah na novo turistično sezono hotelu že zagotovila približno 4000 rezervacij. Ali jih bodo odkupili novi najemniki, ni znano. Lani so v hotelu s 160 ležišči ustvarili 12.000 prenočitev.
Toda končna odprodaja hotela je za Heto pomembnejša od rezervacij. Čez dve leti se bo morala po današnjih načrtih odkrižati 80 odstotkov bremen, med katerimi je tudi Alp hotel, ki je trenutno naprodaj za približno 2,2 milijona evrov. Zanimanja zanj je bilo v preteklosti menda dovolj, a so se potencialni vlagatelji prestrašili, ker se načrti s kaninskim smučiščem še niso izšli.
Poleg drugega največjega hotela na Bovškem ima Heta v lasti še mesnico in zemljišče pri spodnji postaji krožnokabinske kaninske žičnice. V Heti posla z Mangartom še ne želijo komentirati, prav tako za zdaj ostajajo skrivnostni v družbi Žniders, ki je tudi s pomočjo svoje turistične agencije doslej v Bovcu poslovala tako dobro, da razmišljajo o širitvi.
Brez hotelov
»Kakor vsak povprečen Slovenec so si predstavljali, da se na turizem vsi razumejo. Ta dolina je imela v tej tranziciji z lastniki hotelov slabo srečo. Žal je to tudi slovensko pravilo, da so se velike hotelske strukture sesuvale zaradi slabih rešitev. Bohinj je verjetno najslabši možni primer, kjer je na ekskluzivnih lokacijah in z izjemnim potencialom polovica hotelov že dolgo zaprtih,« opozarja.
Čeprav v zgornjem Posočju kar 60 odstotkov vse realizacije predstavljajo prenočitve v kampih, Humar pravi, da resne turistične destinacije brez dobrega poslovanja hotelov ni. Prav hoteli lahko namreč po njegovem zagotovijo podaljšanje turistične sezone: »Manjši ponudniki so zelo fleksibilni, a ko ni gostov, preprosto zaprejo vrata. Vse naše filozofiranje o podaljševanju sezone se brez hotelov nikoli ne more iziti. Hoteli so edini, ki lahko resno poslujejo z organizatorji potovanj, agencijami, edini, ki lahko organizirajo konferenčno dejavnost v zunajsezonskih mesecih in pripravljajo hišne programe, s katerimi animirajo trg, ker se jim račun drugače ne izide.«
»Načrti o Kaninu, telovadnici v Bovcu, centru za dobro počutje nikoli ne bodo uresničeni, če zadaj ne bo nekaj tisoč hotelskih postelj, ki bodo zagotavljale obiskovalce, da bodo kupovali vstopnice za takšno zgodbo. Tega z malimi ponudniki preprosto ni mogoče izpeljati,« opozarja Humar. Največji hotel na Bovškem – Hotel Kanin, ki je vrata zaprl po propadu smučišča, bo v obnovljeni podobi prve goste sprejel predvidoma decembra.