Tiskane izdaje
Portorož – Hoteli LifeClass iz Istrabenz Turizma so predstavili prenovljene hotelske, bazenske in wellness zmogljivosti, za katere so namenili 4,8 milijona evrov. To je največja letošnja naložba v slovenskem turizmu. Zasluga gre v tem primeru dogovoru z bankami. Država pa v turizmu še zmeraj ne izkoristi priložnosti.
»Kadarkoli dežurna politika išče pozitivne zgodbe, pride turizem vedno prav, ker je to izredno trdoživa in na vsa negativna nihanja odporna panoga, sicer pa se nanjo ne spomni,« je včeraj dejal predsednik uprave Istrabenz Turizma Marino Antolovič. »Skoraj sedem let smo plačevali ceno za eno samo pretirano naložbo – za prenovo hotela Kempinski Palace. To je bila seveda nujna prenova, brez katere si ne bi mogli zamišljati turizma v tem kraju, toda finančne obremenitve so bile tako velike, da je družba komaj preživela.«
Po šestih letih trdega dela pa se jim je v Istrabenz Turizmu uspelo dogovoriti z bankami za primeren, trden in realističen sporazum, saj bi si, če bi šla banka v stečaj, lahko razdelile le vsaka po nekaj sob, z doseženim reprogramom pa ostajajo družba, ki bo še vračala kredite.
V pičlih treh mesecih so temeljito prenovili 87 sob v hotelu Apollo, 62 sob v Grand hotelu Portorož, po 21 letih ves bazenski kompleks s termomineralno vodo, ki jo črpajo na 705 metrih globine (gre za del 42.000 let starega, pod zemljo ujetega morja), ter zastavili nov medicinski center za pomlajevanje in rehabilitacijo.
Novi posrednik išče kupca
Istrabenz Turizem je ostal bankam dolžan še nekaj čez 70 milijonov evrov. Prejšnji teden so izbrali novega posrednika, ki spet intenzivno išče kupca za hotel Kempinski Palace, v zadnji fazi je tudi prodaja Grand hotela Adriatic Opatija, o čemer bo odločitev padla prihodnji mesec, je povedal prvi mož Istrabenz Turizma, družbe, ki je pod odločilnim vplivom skupine Sava.
Tudi novogoriški Hit, ki je v zlatih časih investiral po 50 in več milijonov evrov na leto, bo letos za razvoj namenil kakih pet milijonov (največ, 3,5 milijona, za nove igralne avtomate, pol milijona za igralnico na prostem in milijon za izboljšave v dveh igralnicah).
Največja slovenska turistična družba Sava Turizem je intenzivno vlagala v nove zmogljivosti v vsem preteklem desetletju. Lani so za naložbe namenili pet milijonov, letos jih bodo 5,5 milijona evrov. Še največja se zdi prenova 140 hotelski sob hotela Termal v Moravskih Toplicah in prenova sob hotela Park na Bledu. Terme Čatež bodo letos največ sredstev (pol milijona evrov) investirale v prenovo energetskega sistema hotelskega in bazenskega kompleksa Aquapark v Hotelu Žusterna v Kopru. V Ljubljani investira hotel Mons, ki se vključuje v svetovno verigo Starwood, naložba znaša približno milijon evrov.
Direktorat za turizem in internacionalizacijo ima podatke samo o tistih naložbah v turizem, ki so jih sofinancirali iz evropskega sklada za regionalni razvoj. V celotni finančni perspektivi, ki se je začela 2007 in se zaključuje v naslednjem letu, je bilo prijavljenih 105 projektov, od katerih so jih zaključili sto, pet jih še poteka. Skupna vrednost naložb je znašala 407 milijonov evrov, sofinancirali pa so jih v znesku 129 milijonov.
Lani so zaključili sedem naložb, vrednih 46 milijonov (delež sofinanciranja je bil 16,4 milijona), letos bo zaključena ena naložba v vrednosti 1,8 milijona evrov. V prihodnjem letu bo zaključenih še pet investicij: Park Škocjanske jame (dva milijona), obnova vile Zlatorog (1,8 milijona), Infocenter Bohinjka (1,4 milijona), Kobilarna Lipica (milijon) in Info center Škocjanski zatok (3,4 milijona evrov).
Strukturnih reform še ni
Direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer je povedal, da so zdravilišča od leta 2005 do leta 2012 investirala 273 milijonov evrov in pridobila 65 milijonov evropskih sredstev, na novo so pridobili 1500 dodatnih turističnih ležišč.
Gregor Jamnik, direktor Best Western Hotel Slon iz Ljubljane, je dejal, da se še vedno nihče ne ukvarja s strukturnimi reformami v slovenskem turizmu. Zavirajo ga toga zakonodaja, izjemno visoki davki in dajatve za SAZAS, visoki stroški poslovanja za energijo in hrano, prenizka sredstva za promocijo države, premalo letalskih povezav Slovenije ... Veliko hotelski podjetij čaka na sanacijo, prodajo ali prevzem, kar naj bi izpeljala DUTB, kar pa dodatno hromi investicije in razmišljanje o razvoju. Vse to vpliva na nižanje kakovosti slovenske hotelske ponudbe.
»Turizem je ena redkih gospodarskih panog v državi, ki bi z učinkovito spremembo zakonodaje o njenem pospeševanju lahko pripomogla k ustvarjanju novih delovnih mest, saj rast turizma v svetu cveti. Vlada pa se s turizmom sploh ne ukvarja.«
