Hrast padel, čeprav nimajo za krožišče

Jesenice – Medtem ko bodo v Slovenj Gradcu v začetku februarja znova pripravili dražbo vrednejšega lesa, kjer posamezni hlodi dosežejo ceno tudi okoli deset tisočakov, so na jeseniški občini svoj častitljivo star hrast prepustili zasebniku. »Da nimamo stroškov s podiranjem,« je vzrok za takšno odločitev pojasnil Marko Markelj, direktor komunalne direkcije na jeseniški občini.

Podiranje dreves je drago, je dejal Marko Markelj, ki pravi, da so se z domačinom s Koroške Bele, Urošem Pančurjem dogovorili, da bo hrast, ki je stal na občinski zemlji ob križišču nasproti Petrolove bencinske črpalke na Koroški Beli, odstranil na lastne stroške in les uporabil za lastne potrebe.

Občina Jesenice se je leta 2013 s tedanjo direkcijo za ceste (zdaj direkcijo za infrastrukturo) dogovorila, da od ceste nekaj metrov oddaljen hrast lahko podre, saj bi na tem mestu radi zgradili krožišče, za katerega pa denarja nimata ne država in ne občina. Suhe veje, ki so odpadale s približno 150 let starega drevesa, bi lahko poškodovale mimoidoče ali tam občasno parkirane avtomobile. Ko so drevo že požagali, se je šele pokazalo, da je bilo zdravo. »Če bi to vedeli, bi se morda odločili drugače,« je dejal Markelj.

Izbrisana estetska vrednost

Za podiranje drevesa je porabil tri dni, nato pa je deblo Uroš Pančur prodajal na spletu. Pred dnevi je ponudbo umaknil, ker so neznanci hlod na več mestih nažagali in zdaj po njegovih besedah ni uporaben za nič drugega kot le za drva in kurjavo.

Vrednost dreves, ki rastejo na samem, ni le ekonomska, ampak tudi estetska, je dejal Andrej Avsenek, vodja blejske enote zavoda za gozdove in s tem pritrdil številnim domačinom, ki negodujejo zaradi podrtega hrasta, saj se je spremenila podoba tamkajšnje krajine, ki jo je okoli 20 metrov visok, mogočen hrast zaznamoval.

Če bi iz debla lahko naredili deske, bi za kubični meter lahko iztržili od tristo do štiristo evrov, je dejal Avsenak. A ker je bilo drevo precej razvejano, bi bil po njegovem za deske uporaben le spodnji, dobra dva metra dolg in meter širok del debla. Iz celotnega drevesa bi tako lahko pridobili okoli deset kubičnih metrov drv, za katera bi lahko iztržili do 50 evrov za kubični meter, je ocenil Avsenek. S podiranjem drevesa je precej stroškov in velikega dobička kljub temu ni bilo. Če bi občina za ta namen objavila razpis, bi se lahko zgodilo, da bi za podiranje drevesa in odvoz morala še plačati, je še dejal Avsenek.