Tiskane izdaje
Lanske napovedi o pripojitvi hrastniškega doma starejših k trboveljskemu so bile le vihar v kozarcu vode. A to ne pomeni, da je ideja o združevanju domov po preboldsko-trboveljskem vzoru zamrla. V hrastniškem primeru jo je država očitno le začasno zamrznila; v občini so bolj kot pripojitvi sicer naklonjeni novogradnji.
Pred letom dni so na ministrstvu za delo ocenili, da bi bila za izgubarska domova na obeh straneh Mrzlice, za preboldskega v Savinjski dolini in hrastniškega v Zasavju, najbolj racionalna pripojitev k trboveljskemu. Drago Kopušar, direktor hrastniškega doma, je državo lani zaprosil za leto ali dve odloga.
Glede pripojitve vse tiho
Čeprav se je širitev dejavnosti institucionalnega varstva starejših iz trboveljskega doma v dom Prebold, kot kaže prvih šest mesecev, obnesla, so poskusi, da se Trboveljčani razširijo še v Hrastnik, zamrli. Glavna sestra v domu Hedvika Černoša je povedala, da glede pripajanja ni nobenih novosti. Da zadnje leto od države ni bilo tovrstnih pritiskov, je potrdil tudi Janez Kraner, direktor hrastniške občinske uprave. Občina še vedno vztraja pri novem domu. Zanj imajo izdelane idejne zasnove, tudi lokacija je potrjena (na Leši), projekt so vključili v občinske razvojne programe, zdaj pa ga nameravajo dodati še regionalnemu razvojnemu programu. Da brez podpore države novogradnja ni mogoča, se zavedajo. Da bi se v kratkem času našel zasebni investitor, pa težko verjamejo. Nov dom naj bi stal okrog osem milijonov evrov.
Hrastniški dom poln
Vseh 130 postelj hrastniškega doma je zdaj zasedenih, čakanja na sprejem ni. Sobe so v glavnem večposteljne, torej podstandardne. Tudi to bi bil lahko močan argument države za združevanje tovrstnih zavodov. »S pripojitvijo k Trbovljam nič ne rešimo. S tem bi le zmanjšali zmogljivosti našega doma, sobe pa še zmeraj ne bi imele lastnih toaletnih prostorov. Učinek pripojitve bi bil zgolj ta, da Hrastničani ne bi imeli svojega človeka v vodstvu doma, za uporabnike pa pozitivnega učinka ne vidim,« osebno meni Kraner.
Projekt rekonstrukcije oziroma nadzidave sedanjega objekta je pokazal, da bi z ureditvijo večposteljnih sob v dvo- in enoposteljne zmogljivosti skrčili za četrtino. Poleg tega je nadzidava v času, ko so v domu varovanci, težko izvedljiva, menijo. A Karner je prepričan, da se bodo morale občine in država glede na strukturo prebivalstva v Zasavju - upokojenec je že vsak tretji Zasavec - prej ali slej pripraviti na »epidemijo demence«. »Ne nujno s standardnimi domovi za starejše, temveč tudi z dnevnim varstvom in varovanimi stanovanji. To pa pomeni, da je treba pregledati, koliko možnosti za socialno podjetništvo, koncesionarstvo, zasebno iniciativo se sploh ponuja,« dodaja Kraner.
Direktorju doma starejših v Hrastniku Dragu Kopušarju se letos izteče mandat. Če ne prej, je obuditev ideje o združevanju domov oziroma o posegih v javno mrežo od ministrstva za delo pričakovati ob menjavi vodstva hrastniškega doma. Dom je lani končal z 80.000 evri izgube.
