Hrvaška bo le plačala stroške

V Zagrebu so po enem letu zamude potrdili plačevanje stroškov na mejnih prehodih.

Objavljeno
07. april 2014 19.18
mpi*KOLONE
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb
Zagreb – Skoraj leto dni po slovesnem podpisu načrta dogovora o plačevanju obratovalnih stroškov na 31 mejnih prehodih, na katerih so 1. julija lani uvedli skupni nadzor, je hrvaška vlada le potrdila meddržavno pogodbo. S tem se je tudi zavezala, da bo redno plačevala zdavnaj dogovorjene stroške.

Po lanskem vstopu Hrvaške v EU je bila ena največjih sprememb uvedena prav na mejnih prehodih. Ustavljanje je sicer še vedno nujno, saj naša južna soseda še najmanj dve leti, po sedanjih ocenah pa nemara še leto dlje, ne bo članica schengenskega sporazuma. Vendar je ustavljanje poenostavljeno, za kar skupaj skrbijo tako slovenski kot hrvaški policisti, ki imajo tudi skupna službena mesta za opravljanje nadzora na mejah. Formalnostim skupnega nadzora in ureditvi skupnih službenih mest za opravljanje mejnega nadzora je bil namenjen tudi lanski junijski obisk ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta pri hrvaškem kolegu Ranku Ostojiću, s katerim sta podpisala dogovor med vladama o ureditvi tega vprašanja.

Potem pa se je zalomilo, saj Hrvaška podpisanega dogovora ni spoštovala. Slovenska stran je nato v zadnjih dneh decembra lani opozorila, da Hrvaška ne plačuje svojih obveznosti iz meddržavnega dogovora. V njem je med drugim določeno, da bodo hrvaški policisti uporabljali dobrih 520 kvadratnih metrov prostora v slovenskih obmejnih nadzornih policijskih objektih in za to plačevali pavšal v višini 6,86 evra za kvadratni meter. Gre za stroške dobav in storitev, potrebnih za zagotovitev razmer za bivanje v poslovnih prostorih in stavbi kot celoti. Med te stroške spadajo ogrevanje, elektrika, voda, kanalščina, odvoz smeti, čiščenje, stroški upravnika, praznjenje greznice, drobni popravki, menjava žarnic in podobno.

Hrvaška se je zavezala, da bo stroške plačala štirikrat na leto. Naslednji rok je 15. april, ko bi morala nakazati dobrih 32.000 evrov zaostankov tudi za dve lanski trimesečji (julij–avgust–september in oktober–november–december), ko tega ni storila. Temu je treba prišteti še zamudne obresti, ki izhajajo iz dogovora.

Zdaj je hrvaška vlada končno le potrdila skoraj eno leto star dogovor, v nekaj prihodnjih tednih pa se bosta ministra za notranje zadeve Gregor Virant in hrvaški kolega Rajko Ostojić, ko bosta napovedovala prihajajočo turistično sezono in tradicionalno romanje slovenskih gostov na Hrvaško, nekaj besed najbrž namenila tudi temu vprašanju.