Hrvaška dolguje Sloveniji 142 milijonov na račun istrske železnice

Koper – Medtem ko je o dolgovih Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem in sporih, ki nastajajo zaradi tega na relaciji Ljubljana–Zagreb, veliko besed, pa javnost (skoraj) nič ne ve o neporavnanih računih, ki so ostali pri menjavi premoženja železniškega gospodarstva obeh držav. Hrvaška ima pri tem še za približno 140 milijonov evrov neporavnanih obveznosti.

Neuradna informacija, o kateri je javnost v preteklosti večkrat opozoril koprski odvetnik Danijel Starman, je prišla v javnost sredi devetdesetih let, in to iz sklada za sukcesijo Slovenije. Po tedanjih informacijah je Hrvaška leta 1991 dolgovala Sloveniji iz naslova železnic 277,8 milijona nemških mark.

Slovenija in Hrvaška sta leta 1991 zamenjali velik del železniškega premoženja. Istrska železnica (Kozina–Rakitovec–Pulj, zgradili so jo leta 1876), Lupoglav–Raša in proga Šapjane–Reka so bile v Jugoslaviji last Železniškega gospodarstva Ljubljana. Hrvaška je že leta 1990 sprejela zakon, s katerim je nacionalizirala proge in jih prepisala na Hrvaško železniško podjetje (HŽP). Zato sta ministrstvi za promet Slovenije in Hrvaške 4. oktobra 1991 na Mokricah podpisali protokol o menjavi premoženja.

Tako je HŽP pridobil 171 kilometrov prog slovenskih železnic, devet lokomotiv in osem vlakov, zaposlilo je 672 delavcev, pridobilo je 59 službenih stanovanj, dodatno so Slovenske železnice prodale 207 (nekdaj slovenskih) stanovanj na območju Istre, ki so bila zasedena z zaposlenimi. Zanje so plačali povprečno le 500 evrov za stanovanje. Hrvaška pa je Železniškemu gospodarstvu Slovenije predala železniško postajo v Lendavi, pet kilometrov proge Lendava–Mursko Središče in dovoljenje, da smejo Slovenske železnice obdržati počitniška stanovanja na Hrvaškem (ki so jih SŽ zgradile same). Takšno menjavo premoženja so strokovnjaki ocenili kot nadvse asimetrično.

Poleg opravljene menjave pa je ostal nerešen zahtevek ŽG Ljubljana za povračilo kritja izgub istrskih prog v obdobju od leta 1974 do 1991 v skupni višini 104,7 milijona evrov. Poleg tega je ostal odprt zahtevek po poravnavi trajnega kapitala in vrednosti stanovanjskega sklada, ki ga je bilo za 37,4 milijona evrov. Skupaj torej za približno 142 milijonov evrov.

Z ministrstva za zunanje zadeve so nam posredovali odgovor ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki je potrdilo podpis protokola iz leta 1991 med obema državama. V četrti točki tega protokola piše: »Glede kritja izgub v preteklih letih in leta 1991 je doseženo soglasje, da tega vprašanja še ni mogoče rešiti. Delegaciji se strinjata, da se problematika kritja izgub prenese v nadaljnja medvladna pogajanja.«

»Od zadnjih razgovorov na Mokricah leta 1991 se delegaciji nista več sestali, zato bo treba zaveze iz protokola z Mokric glede kritja izgub istrske železnice v preteklosti izpolniti oziroma vprašanje finančnih obveznosti Hrvaške do Slovenije iz naslova upravljanja premoženja istrskih železnic dokončno rešiti v procesu celovite ureditve premoženjskih odnosov med državama,« so nam še odgovorili z ministrstva za zunanje zadeve. Seveda smo poskušali tudi na drugih ministrstvih (finančnem in infrastrukturnem) pridobiti seštevek vseh drugih odprtih finančnih terjatev obeh držav, vendar na to vprašanje nismo dobili odgovora.