Tiskane izdaje
Portorož – Po letih relativnega miru in brez resnejših incidentov v Piranskem zalivu je hrvaška vlada junija lani sklenila koncesijsko pogodbo s školjkarjem Vladimirjem Bašićem iz Umaga, po kateri lahko pred Kanegro postavi gojišče školjk na desetih hektarih. Ta pa je pred obalo Savudrijskega polotoka postavil sidra in označevalno bojo, kar so na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve označili za kršenje spoštovanja stanja z dne 25. junija 1991.
Vse kaže, da je postavljanje školjčišča najmanj 600 metrov od obale pri Kanegri prvi resnejši in očitno demonstrativen primer enostranskega uveljavljanja hrvaške jurisdikcije v Piranskem zalivu po sklenitvi arbitražnega sporazuma leta 2010. Hrvaška o sklenitvi koncesijske pogodbe z zasebnikom ni obvestila Slovenije.
Na slovenskem zunanjem ministrstvu so nam odgovorili, da so že večkrat pozvali Hrvaško, naj se njeni organi vzdržijo enostranskih dejanj, ki bi lahko poglobila mejni spor. Še posebno, ker je meja na morju tudi predmet arbitražnega postopka po veljavnem arbitražnem sporazumu.
Ministrstvo ni hotelo komentirati, zakaj si je Hrvaška dovolila takšno potezo, tik preden naj bi državi prejeli pričakovano sodbo arbitražnega sodišča. So pa pojasnili, da redno in odločno protestirajo proti nezakonito postavljenim školjčiščem v Piranskem zalivu. Nazadnje je poslalo Hrvaški protestno diplomatsko noto februarja letos in enako se bo odzvalo tudi v tem primeru.
Školjčišče 600 metrov
Iz prilog, ki jih je pripravil umaški školjkar, pa smo razbrali, da je bil idejni projekt za školjkarski nasad v skladu s prostorskim načrtom Istrske županije in prostorskim načrtom občine Umag. Lokacija gojišča naj bi bila na območju občine Umag, 600 metrov od obale, in »na območju Republike Hrvaške«. Školjkar tu na leto pridela menda vsaj 70 ton školjk, poleg užitnih klapavic še ostrige in kaneštrele.
Kako lahko Slovenija ukrepa
Več slovenskih školjkarjev ni hotelo komentirati teh hrvaških potez s pojasnilom, da to nikakor ne bi koristilo urejanju razmer. Izjave ni hotel dati niti ribiški inšpektor, z ministrstva za kmetijstvo pa so nam jo obljubili za danes. Zanimalo nas je predvsem, kako lahko Slovenija ukrepa v tem primeru.
Piranski ribiči so izrazili bojazen, da se bodo znova začeli incidenti na morju, saj je Hrvaška očitno začela na lastno pest in po svojih argumentih uveljavljati mejo s slovensko državo. Na Upravi RS za pomorstvo smo lahko zvedeli le, da pričakujejo navodila države, kako ukrepati.
